Doslej izšlo

Sapsak2 nasl2

Mikra theatrika 2

Svetlana Slapšak, 2018

Svetlana Slapšak, ugledna publicistka in kritičarka, antropologinja in doktorica antičnih študij, posebej za našo knjižno zbirko snuje nadaljevanje svojega dela Mikra theatrika, ki je v Knjižnici MGL izšlo leta 2011. Če se je v predhodni knjigi spraševala o skupnih točkah med gledališčem in demokracijo, se bo v nadaljevanju z naslovom Mikra theatrika 2 osredotočila predvsem na povezave med gledališčem in drugimi umetniškimi mediji. V novi knjigi bo obravnavala teoretske vidike »prevoda« oziroma transgresije iz književnosti v gledališče in druge umetnosti, se poglobila v novejšo gledališko produkcijo v Sloveniji ter objavila izbor svojih lastnih dramskih besedil: libreto za komorno opero, dramolet kot uvod v glasbeno dramo, kratke komedije za gledališče senc in prevod Aristofanove komedije iz stare grščine.

Kot v spremni besedi h knjigi Mikra theatrika 2 zapiše gledališki režiser Ivica Buljan, je navzočnost Svetlane Slapšak na današnjem južnoslovanskem kulturnem prizorišču dragocena in brez primere. Knjige ji objavljajo v vseh državah nekdanje Jugoslavije; je vzor izbranim umetnikom, novinarjem, političnim aktivistom in širšemu bralnemu občinstvu, ki ga zanimajo vezi med kulturo in demokracijo.

Mali spisi o gledališču, zbrani v tej knjigi, so razdeljeni v tri poglavja, ki obravnavajo teme iz antike in sodobnih performativnih praks ter analizirajo izbrane predloge, koncepte in uprizoritve s slovenskih in tujih gledaliških odrov. Knjiga je urejena tako, da se vsa tri poglavja na izviren način zaključujejo z avtoričinimi dramskimi besedili.

Avtorica se v knjigi osredotoči na povezave med gledališčem in drugimi umetniškimi mediji, vseskozi pa se posveča tudi njegovi vpetosti v širšo družbo. Sprašuje se o skupnih točkah med gledališčem in demokracijo, tako antično kot sodobno, o trenutkih, ko gledališče gledalca prestavi v politiko ter ga spodbuja k družbenemu opredeljevanju in dejanju.

»Knjiga v veliki meri priča o mojem doživljanju postdramskega,« zapiše Svetlana Slapšak v uvodu v knjigo ki je nastala kot nadaljevanje njenega predhodnega dela Mikra theatrika (Knjižnica MGL, 2011), »o mojem trajnem prepričanju, da antična drama jasno govori sodobnemu človeku o sodobnem človeku, in o moji vse bolj očitni usmeritvi v gledališče, ki se oglaša v socialno-politični realnosti sveta z neskritim namenom, da ga spreminja.«

Svetlana Slapšak je publicistka, kritičarka, antropologinja in doktorica antičnih študij.

Po končani klasični gimnaziji v Beogradu se je vpisala na Oddelek za klasične študije Filozofske fakultete v Beogradu. Magistrirala je leta 1975 iz zgodovinske semantike grškega jezika, doktorirala pa na Filozofski fakulteti v Beogradu leta 1984 z disertacijo Grške prevedenke v Slovarju Vuka Karadžića. Od leta 1974 je živela med Beogradom in Ljubljano. V Ljubljani se je ustalila leta 1991.

Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila profesorica za antropologijo antičnega sveta, študije spola in balkanologijo (2003-12) na ISH (Institutum Studiorum Humanitatis), dekanka ISH (2003-13). Glavna urednica časopisa ProFemina u Beogradu od 1994. Direktorica Srpskega kulturnega centra Danilo Kiš v Ljubljani (od 2009), umetniška direktorica (od 2012), direktorica Inštituta za balkanske in sredozemske študije in kulturo v Ljubljani (od 2009).

Nagrade: nagrada Miloš Crnjanski za eseje, 1990; American PEN Freedom of Expression Award, 1993; Helsinki Watch Award, 2000; Helen Award, Montreal, 2001. Leta 2015 je za knjigo esejev o hrani Leteći pilav (slovenski prevod Kuhinja z razgledom, Goga, 2016) prejela nagrado Mirka Kovača, nagrado Zlatni suncokret za najboljše književno delo v srbskem jeziku za roman Ravnoteža (slovenski prevod Istomesečniki, Goga, 2018), 2016, nagrado MIRA 2017.

Objavila je več kot 80 knjig in zbornikov, preko 400 študij (lingvistika, antične študije, balkanologija, študije spola) in preko 2000 esejev, libreto, romane, številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine pa je prevajala tudi v slovenščino.