Španski junak Luzmán (Gašper Tič) v mestu lepote, večnem Rimu, biva s svojim služabnikom Tristánom (Jure Henigman) in brez kančka slabe vesti spretno krmari od laži do laži in od goljufije do goljufije. S pomočjo preoblek – ali kar tako – igra različne vloge, si izmišlja vse mogoče izgovore ter izkorišča človeške slabosti in nečimrnost.

Na račun nebeško lepih in bogatih dam – Isabelle (Tjaša Železnik), Octavie (Nika Rozman) in Béatrice (Mojca Funkl) – se njegovo življenje zdi izjemno razkošno in razburljivo. Je izjemno bister, postaven in šarmanten; čeprav v resnici nima prebite pare, pa je za žensko oko nadvse privlačen. Tudi ko mu gre v zapletih s podporočnikom Leonatom (Boris Ostan) in poročnikom Filibertom (Lotos Vincenc Šparovec) že zelo na tesno, trdno verjame, da ga bo rešil kakšen čudež. Kar se po potrebi, seveda, tudi zgodi.

Njegovo življenje bi se mu brez nevarnih pustolovščin zdelo precej pusto. Ker bi težko rekli, da je sploh kdo v tej igri zares odkritosrčen in pošten, je zapletov še toliko več. Sumljive ljubezenske intrige in denarni posli se v velikem mestu dogajajo pravzaprav na vsakem koraku. Vitez čudes, pisan v bogatem in gibkem jeziku, je živahna in mojstrsko izbrušena komedija.

Ozadje

Sloviti španski dramatik Lope Félix de Vega Carpio je deloval v času prehoda Evrope iz renesanse v barok. Čutna, lahkotno brezskrbna in optimistična komedija Vitez čudes naj bi nastala ok. leta 1593 in sodi v zgodnje obdobje njegovega ustvarjanja. Od Lopeja de Vege dalje smo priča izjemnemu razmahu gledališke dejavnosti in s tem pojavu prvih komercialnih gledališč, t. i. corrales.

Siglo de Oro oz. zlati vek je v španski umetnosti obdobje, ki ga zaznamuje razcvet na vseh področjih umetnosti. Poleg izjemno ustvarjalnega Lopeja sta zakladnico svetovne dramatike občutno polnila Tirso de Molina in Pedro Calderón de la Barca, s katerim španska baročna dramatika doseže svoj vrhunec.

Kljub temu pa se na vseh področjih baročne kulture razpira močno nasprotje med polnostjo in bliščem na eni ter praznino in ničem na drugi strani. Prav takšno podobo stvarnosti z nizanjem vseh mogočih ukan, mask in preobrazb ponuja tudi Vitez čudes, v katerem je prepad med iluzijo in dejanskostjo prignan do skrajnosti.

Lope de Vega je namreč že zelo mlad okusil skorajda vse, o čemer je pisal. Za številne ljubezenske prigode, nezvestobo in prestopke je bil kaznovan celo z izgnanstvom. Viteza čudes, kjer je dogajanje umeščeno v Italijo, je napisal star 31 let in se precej očitno naslonil na karakter italijanske commedie dell'arte, ki jo je bil nedvomno bolj poglobljeno srečal na svojih izgnanskih poteh po Sredozemlju, ali pa je bil morda njen oboževalec že v zgodnji mladosti, ko se je zapisal gledališču.

O avtorju

V Madridu rojeni baročni dramatik in pesnik Lope Félix de Vega Carpio (1562–1635) je eden najplodovitejših piscev nasploh. Med drugim je napisal okrog 1.800 gledaliških iger, ki pomenijo prelomnico v španski dramatiki. Njegove igre prinašajo mešanje tragičnih in komičnih vsebin, pestrost motivov, poudarek na časti …

Dejstvo je, da je bil Lope de Vega umetnik ustvarjanja izbrušenih dialogov, mojstrskih verzov, humorja, življenja in dramske tradicije, ki je prekinila s klasično in pozneje precej dolgo narekovala tako način pisanja dramskih tekstov kot tudi precejšen del njene vsebine.