Drama o konfliktu med posameznikom, njegovimi hotenji in svobodno voljo, ki se zoperstavi sistemu in je deležen popolne osebnostne prevzgoje v psihiatrični ustanovi Svoboda osvobaja.

Zgodovinar Simon Veber, specialist za zgodovino poljskih vstajnikov, se po prekrokani noči znajde v psihiatrični oskrbi in niti ne sluti, da je to ustanova, kjer se zdravljenja lotevajo na precej neortodoksen način. Najprej z nejevero in zatem z grozo spoznava, da je to psihiatrična ustanova, kjer sta videz in resnica podrejena posebni logiki. Čisto nič ne pomaga, če se upira, saj je njegova žena pristala, da ostane zaprt, dokler se ne znebi pitja in drugih nadležnih razvad. Tako je nekoliko bohemski zgodovinar prepuščen na milost in nemilost čudaškemu zdravniku, ki vodi to sprevrženo ustanovo, in okrutnemu bolničarju Volodji. Javni zavod Svoboda osvobaja in njegovo vodstvo nadzirata anonimna izvedenca za metafore, ki neposredno odločata o usodi bolnikov in zdravnikov. Simon Veber se v svoji osamljenosti zbliža s sotrpinko Ljubico, nekoč prevajalko iz angleščine, v katero je zaljubljen tudi nerealizirani pianist Emerik. Volodji ta ljubezenski trikotnik ne uide in vanj poseže na svoj brutalni način. Svet, kot ga slika Drago Jančar v tej pretresljivi drami, je svet zlorab in zavozlanosti med oblastjo in njej služečim javnim sektorjem, ki si podrejata ljudi na najbolj obsojanja vreden način. »Vsi smo v« ni le nesojeni slogan te metaforične norišnice, je diagnoza, ki nas zadeva še danes.