Igrajo Lina Akif, Borut Dolšak, Matic Valič, Beti Strgar, Lovro Zafred, Blaž Popovski in Timotej Novaković

Kaj se zgodi z Ukročeno trmoglavko, če poskusimo odpreti drugačen fokus in se ne ukvarjamo toliko z ukročenostjo (kot poročno konvencijo) in trmoglavostjo (kot nesmiselno samovoljo)? Vračamo se v okvir, v katerem se razkrivata prevlada želje in vztrajnost ideje romantične ljubezni dveh neenakovrednih in neizpolnjenih polovic, ki tvorita idilično celoto (Katarina + Petruccio, Bianka + Lucentio). Izhajamo iz igre odnosov moči, za katere se zdi, da iz njih ni povratka in so edini referenčni/relevantni. Ali ni morda tudi to, kar počnemo in kar se gremo, četudi pogosto ne vemo, kaj bi to bilo, eno tako stremljenje k izpolnitvi? Ali ni v tem sled nekakšne romantične predstave tvorjenja berljivih pomenov? In ali ni v tem slepilu proizvodnje zaokroženega smisla, v tem, kar delamo, prisoten tudi določen užitek?

Mentorji
Dramska igra in gledališka režija doc. Nataša Barbara Gračner in izr. prof. Sebastijan Horvat
Scenografija izr. prof. mag. Jasna Vastl
Kostumografija red. prof. Janja Korun
Jezik in govor asist. dr. Nina Žavbi Milojević