Učitelj Peter, nesojeni slikar (Sebastian Cavazza), v podnajemniški sobi v stanovanju gospoda Antona (Pavle Ravnohrib) blodi skozi življenje. Njegova ljubica, gledališka igralka Maruša (Jana Zupančič), je poklicno in zasebno preplašena in negotova. Zasleduje jo zaljubljeni gledališki šepetalec (Jaka Lah), ona pa še vedno hrepeni po Petru. Da bi se zamotila pred stagnirajočim življenjem, Peter in Maruša ponoči in podnevi sanjata. Vendar tudi nenehne sanje niso več dovolj, da bi zameglile resničnost …

Gre za nerealistično in nemimetično uprizoritev modernega romana Dominika Smoleta. Vez do romana skozi misli, asociacije in fantazme, skozi oko kamere Boštjana Hladnika, interpretira Barbara Ribnikar.

Avtorja romana in filma

Dominik Smole (1929−1992), slovenski pisatelj, dramatik in dramaturg Kratko prozo je objavljal že v gimnazijskih letih, kot pisatelj in dramatik pa je dozoreval ob reviji Beseda, Reviji 57 in Perspektivah. V reviji Perspektive je bila prvič objavljena tudi Antigona, vrh Smoletovega ustvarjanja. Njegov edini roman Črni dnevi in beli dan, ki je izšel leta 1958, je postal književna predloga scenarija za film Boštjana Hladnika Ples v dežju. Dominik Smole je leta 1986 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Boštjan Hladnik (1929−2006), slovenski filmski in gledališki režiser Pionir slovenskega modernističnega filma je kmalu po diplomi na AGRFT nase opozoril z dokumentarcem Fašistična balada. Njegovi najbolj znani filmi s statusom pravih filmskih mojstrovin so Ko pride lev, Maškarada, Ples v dežju, Ubij me nežno in Sončni krik.

Filmski kritiki so ob stoletnici slovenskega filma leta 2005 ljubezensko dramo Ples v dežju, kultni Hladnikov film iz leta 1961, izbrali za najboljši slovenski film vseh časov; omenjeni film velja tudi za prvi slovenski film noir, ki je v slovensko sedmo umetnost vnesel piš evropskega modernizma in film popeljal v povsem novo obdobje. Osrednja lika Petra in Marušo sta v nesmrtnost ponesla igralski legendi Miha Baloh in Duša Počkaj. Hladnik je leta 2005 prejel zlati red za zasluge Republike Slovenije pri filmskem ustvarjanju.

Stojan Pelko v gledališkem listu med drugim zapiše:

»Peter v Plesu v dežju dokazuje, da zreti življenju iz oči v oči, gledati na vse strani sveta, pomeni v resnici gledati na obe strani časa: pomeni upati si pogledati tako v spočetje kot v smrt.«

Ustvarjalci predstave se iskreno zahvaljujejo Mihi Balohu, Stojanu Pelku in Zdenku Vrdlovcu.