Čeprav so Cankarjevi sodobniki ugotavljali, da so satirične osti prav umerjene in bi si potemtakem delo zaslužilo odrske relaizacije, je Narodov blagor krstno izvedbo doživel v Pragi, ki je uspehu navkljub, slovenski časopisi skorajda niso omenili. Celo Cankarjev založnik Schwentner je okleval pred objavo tega besedila, češ da se ne bo dobro prodajalo.

Več kot sto let kasneje nam tedanji svobodnjaki in konservativci zvenijo zelo domače. Pa ne zato, ker bi to komedijo tolikokrat uprizorili, marveč zato, ker jo sleherni dan opazujemo. Nič kaj pomebnega se ni zgodilo na prizorišču slovenske politike od leta 1900 do danes. Še vedno gre vsem za narodni blagor, pardon, za nacionalni ineteres. In tudi danes med politiki v bistvu ni ideoloških razlik, pač pa bitke v imenu naroda bijejo za lastni interes. Bi nas to moralo zabavati ali žalostiti?