Ivor Martinić
Le zaljubiti se ne smemo
Dežuje. Dežuje. Dežuje. Grozijo poplave in slavnostno odprtje luksuzne restavracije je odpovedano. V restavraciji so se zbrali njen lastnik Janko, njegova žena, od katere se pravkar ločuje, in njegova nova partnerica. Pozneje se jim pridruži še dekle, ki jo je Jankov sin nedavno zapustil, ker odhaja v Ameriko. Jankov oče se medtem v bolnici poslavlja od življenja. Noč, dež in hlad vladajo tudi v njihovih srcih. To je drama o poslavljanju, drama o odhajanju, o zapuščanju znanega, kar je zmeraj boleče in povezano z negotovostjo.
»To so samo ljubezenski problemi. Pomisli, kako je ljudem, ki umirajo v poplavah…«
Dobro je, dok umiremo po redu, 2019
Drama
Prva slovenska uprizoritev
Premiera: 30. marec 2021
Predstava traja 1 uro in 15 minut in nima odmora.
Ustvarjalci
Prevajalka in dramaturginja
Diana Koloini
Režiser
Alen Jelen
Scenograf
Matej Filipčič
Kostumografka
Belinda Radulović
Avtorica glasbene opreme
Darja Hlavka Godina
Lektorica
Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe
Boštjan Kos
Tomaž Božič
Sound designer
Asistent dramaturginje, študijsko
Jaka Smerkolj Simoneti
Snemalna ekipa
Režiser spletnega prenosa
Snemalca
Snemalec zvoka
Mikroman
Montažer
Zvokovna obdelava
Nastopajo
Ivor Martinić se sprašuje, ali imamo pravico do spremembe, čeprav z njo prizadenemo svoje bližnje.
Mnogo pripetljajev in izrečenih besed v tej noči je tudi in predvsem smešnih. Glavni junak Janko je melanholičen – in komičen. Je tudi prestrašen – in kot tak vreden pomilovanja. Priča smo pripovedi o človeških slabostih, krhkosti odnosov in nemoči. O strahu pred življenjem in strahu pred spremembami – tako pred neizbežnimi (ločevanje otrok od staršev, staranje, smrt) kot tistimi, za katere se odločamo sami (nova zveza, selitev v tujino). Ivor Martinić se sprašuje, ali imamo pravico do spremembe, čeprav z njo prizadenemo svoje bližnje. Bolečina Martinićevih likov je živa in vseobsegajoča ter seže v srce. Obenem pa vzbuja upanje in vliva moč. Tudi humor in avtohumor.
Ivor Martinić (1984) je eden najprodornejših hrvaških dramatikov mlajše generacije. Zadnja leta živi v Barceloni. Njegove igre uspešno uprizarjajo tudi številna gledališča v Španiji in Južni Ameriki. V MGL sta bili uprizorjeni že dve njegovi besedili: Drama o Mirjani in tistih okrog nje (2005) in Ko je otrok bil otrok (2015). Igra Le zaljubiti se ne smemo je bila krstno uprizorjena v Zagrebškem gledališču mladih septembra 2019.
Nagrada
2022
Iva Krajnc Bagola
Igralska nagrada “Duša Počkaj" za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS),
za vlogo Nikoline (in za vlogo Varje v Češnjevem vrtu Antona Pavloviča Čehova (in za vloge Helene v uprizoritvi Za narodov blagor Ivana Cankarja, Šracie v Zimski poroki Hanoha Levina in Ženske v Izrednih razmerah Falka Richterja)