Addamsovi

Mjuzikel Addamsovi prikazuje srečanje družine Addams in družine Krneki. Sreda je odraščajoča mlada ženska, spoznala je fanta Lukasa, s katerim sta se zaljubila in se želita poročiti. Tako je napočil čas, da se njuni družini spoznata. Toda Lukasova družina je »normalna«. Krnekijevi se na vso moč trudijo slediti konvencijam in zavračajo vse, kar odstopa od uveljavljenih družbenih norm. O svojih željah in užitkih se ne pogovarjajo iskreno, temveč zgolj posnemajo obstoječo realnost in se vključujejo v neskončno verigo dvojnikov. Zveza Morticije in Gomeza pa temelji prav na izrekanju resnice. Poplava izmišljotin in nesmislov, izrečenih med večerjo, je odplavila resnico iz iskrenega doma Addamsovih, zaradi česar je neponovljivost družine Addams in njenega dvojnika postala ogrožena. Morticija se zato odloči ubraniti enkratnost svojega resnicoljubnega rodu, ga iztrgati iz neskončne verige simuliranih dvojnikov. Edini način, da hišo Addams očisti sranja in laži, je govorjenje resnice. Za naslednjo točko večera tako napove »igro«, dolgoletno družinsko tradicijo: »Brez skrivnosti, to je igra za vse. Najtemnejše naj iz tebe privre. Gledaš svoj strah in prijetno ti je, ker greš se brez skrivnosti z vso to noro srečno družbo,« prepevajo Addamsovi. Resnicoljubni čudaki se s svojimi gosti igrajo nekakšen kelih resnice, vsak udeleženec napravi požirek iz svetega družinskega kozarca in prizna nekaj o sebi, česar ni še nikoli nikomur povedal. Napetost na večerji naraste.

Čudaška in srhljiva, vendar tudi nadvse zabavna družina Addams se je prvič pojavila v stripu, ki ga je ameriški risar Charles Addams leta 1938 začel objavljati v tedniku The New Yorker. Znani stripovski liki, oče Gomez in mati Morticia, otroka Wednesday in Pugsley, stric Fester, babica, strežaj Lurch, Stvar in drugi, so v šestdesetih letih 20. stoletja nastopili tudi v priljubljeni televizijski seriji. Najbolj so zasloveli v dveh filmih Barryja Sonnenfelda z začetka devetdesetih let, v katerih so blesteli Raúl Juliá kot Gomez, Anjelica Huston kot Morticia, Christina Ricci kot Wednesday in drugi. Mjuzikel je bil na Broadwayu krstno uprizorjen aprila 2010, leta 2017 pa so ga uprizorili tudi na edinburškem gledališkem festivalu.

Addamsovi so v ameriški kulturi in širše dosegli tolikšno slavo, da so jih v časniku The Daily Telegraph razglasili za »najbolj ikonično ameriško družino, skupaj s Kennedyjevimi«. Po pomembnosti in kulturnem vplivu so jih z Rooseveltovimi in Kennedyjevimi primerjali tudi v tedniku Time, češ da so tako specifično ameriški, da je težko razpravljati o zgodovini dežele, ne da bi jih vsaj omenili. Imeli so izjemen vpliv na ameriški strip, televizijo in film, navdihnili in spodbudili pa so tudi tako imenovano gotsko subkulturo in njeno ekstravagantno modo.

Avtor stripa si je Addamsove zamislil kot satirično nasprotje ameriškega ideala družine 20. stoletja. Portretiral jih je kot ekscentrične aristokrate z zateženim okusom in bizarnimi hobiji, ki se ljudem v njihovi okolici pogosto zdijo nenavadni in celo zastrašujoči, čeprav v njihovi družini pravzaprav vladata red in harmonija. V središču dogajanja v mjuziklu je Wednesday, ki je iz otroka zrasla v mlado dekle in se zaljubila, vendar njen izbranec Lucas Beineke prihaja iz popolnoma običajne družine iz Ohia. Ker se je treba prepričati, da bosta družini zaljubljencev med seboj lahko shajali, Addamsovi dobijo obisk. Mnenja o poroki se pri vseh starših razhajajo, a Wednesday je kljub preprekam neomajna.

Glasbeni vodja in avtor priredbe aranžmajev – Laren Polič Zdravič
Ustvarjanje glasbe se je začelo s prepisovanjem in digitaliziranjem obsežne partiture, kar je bila osnova za izdelavo elektronskega posnetka. S pomočjo digitalnih zvočnih knjižnic (digitalne baze elektronskih in živih glasbil) sem skoraj vsa glasbila odigral in sprogramiral v računalniškem programu (spremembe dinamike, ekspresivnosti idr.), čemur v žargonu filmske glasbe pravimo mock-up. Hitrosti in tonalne višine skladb sem spreminjal sproti; slednje so prirejene glede na pevske karakteristike naših igralcev. Nato smo pod mojim vodstvom v studiu posneli sedem izvrstnih glasbenikov, katerih izvedbo sem kasneje zmiksal z elektronskim playbackom. Po dogovoru z režiserjem sem naknadno vse skladbe (torej posnete in elektronsko predelane) bolj ali manj instrumentalno na novo aranžiral in jih avtorsko zmiksal. To pomeni, da je partitura še vedno enaka izvirniku, vendar pa ponekod vsebuje spremenjeno instrumentacijo (npr. namesto klavirja je uporabljen čembalo), dodane glasbene vložke, več učinkov in sintetizatorjev. Skratka, nastal je mjuzikel s spremenjeno izvedbo in avtorsko zvočnostjo za oder MGL. Glasbo na posnetkih izvajajo Barbara Gradišek, Matej Kužel, Miha Petric, Luka Ipavec, Lazaro A. H. Zumeta, Žiga Kožar, Jan Gregorka in Laren Polič Zdravič.

Malokateri štirje toni v popularni kulturi so tako prepoznavni kot tisti, ki so uporabljeni v začetni temi TV-serije Addamsovi (The Addams Family, 1964), nastali izpod peresa Vica Mizzyja, takrat že veterana Broadwaya, lestvic, kinematografov in televizije. In malokateri štirje toni so v svoji navidezni banalnosti tako neobičajno umeščeni. (Peter Žargi v gledališkem listu uprizoritve)

Kostumografka – Jelena Proković
Ta projekt je bil po eni strani zelo zahteven, po drugi strani pa je bil za kostumografa prava poslastica. Navdih za kostume so bili predvsem črno-beli horor filmi b-produkcije, legendarna nadaljevanka The Addams Family in novejše različice podobnih filmov, kot je film Ed Wood, estetika filmov Tima Burtona. Kostumi so nastajali približno tri mesece: od raziskovanja, usklajevanja s scenografko, maskerko in režiserjem, ustvarjanja skic in izdelave kostumov, ročnega barvanja, preverjanja funkcionalnosti kostuma na odru in končnega zaključevanja kostumografije do najmanjših podrobnosti.

Oblikovalka maske – Špela Ema Veble
Preobrazba vsakega lika je po svoje zahtevna. Protetike ni veliko, pogosteje je uporabljena tehnika senčenja; največ smo porabili bele barve (za masko »Prednikov«). Najbolj zamudno je bilo izdelovanje maske za Krča (Filip Samobor), in sicer zaradi umetnega čela in ličnic. Posebej zahtevno je bilo tudi oblikovanje lasulje za Morticijo (Iva Krajnc Bagola): narejena je iz naravnih las, izdelovali pa so jo v Londonu, in sicer več kot dva meseca.

Scenografka – Urša Vidic
Ko govorimo o družini Addams, se soočamo z močno zaznamovano vizualno podobo na nivoju ikonografije. Kako preseči to prepoznavnost in s čim jo nadomestiti, mi je predstavljalo velik izziv. Odgovore in rešitve sem iskala skozi široko paleto umetnostno zgodovinskih obdobij. Končna vizualna podoba prostora je tako izrazito eklektična, v njej pa se izrisujejo arhitekturni elementi gotike, srednjeveške zbirke čudes, slikarstvo monstruoznih reprezentacij ter filmska produkcija 20. stoletja. Pri slednji izpostavljam film The Haunted House Busterja Keatona, ki mi je bil glavni vir navdiha za zasnovo osnovnega prostora in njegovih potencialnih komičnih razsežnosti.

Zahvaljujemo se asistentu koreografke Aljoši Möderndorferju, harmonikašu Urošu Jezdiču, pianistu Jožetu Šaleju in Mateju Gobcu, Studio RSL.SL.