Milan Štefe

Milan Štefe se je rodil 26. maja 1960 v Kranju. Leta 1981 se je vpisal na AGRFT, kjer je dramsko igro študiral v letniku profesorja Franceta Jamnika. Študij je zaključil z vlogama Petra in Zlodeja v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski (r. Barbara Hieng). Za vlogi Othella in Romea v odlomkih iz Shakespearovih Othella in Romea in Julije je leta 1985 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Že v času študija je igral na profesionalnih odrih in v zunajinstitucionalnih projektih, med drugim je nastopil tudi v Retrogardističnem dogodku Marija Nablocka (r. Dragan Živadinov, Gledališče sester Scipion Nasice, 1985).

Od leta 1989, ko se je zaposlil v MGL, je tu ustvaril preko petdeset vlog. Za vlogo Gospoda Martina v uprizoritvi Kaj pa Leonardo? Evalda Flisarja (r. Dušan Mlakar) je leta 1992 prejel Severjevo, leta 1993 pa še Borštnikovo nagrado. Bil je Trepljev v Galebu A. P. Čehova (r. Dušan Jovanović), Fliegentod v Pomladnem prebujenju Franka Wedekinda (r. Sebastijan Horvat), Notar v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski (r. Mile Korun), Graberg v Ibsenovi Divji rački (r. Meta Hočevar), Doktor v Kriplu z Inishmaana Martina McDonagha (r. Mateja Koležnik). Za vlogo 11. porotnika v uprizoritvi Dvanajst jeznih mož Reginalda Rosea (r. Matjaž Zupančič) in naslovni lik v Shakespearovem Juliju Cezarju (r. Dušan Jovanović) je leta 2004 prejel priznanje ZDUS. Bil je tudi Aleš v Zgodbah vsakdanje norosti Petra Zelenke (r. Barbara Hieng Samobor), brat Lorenzo v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija (r. Diego de Brea) ter Bill Lavarello v Dlje od najdlje Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).

Vseskozi je veliko sodeloval tudi z drugimi gledališči. Bil je Študent v Apokalipsi Stanka Majcna (r. Matjaž Zupančič, Gledališče Glej, 1987), Jazon v Dramskem observatoriju Fiat (r. Dragan Živadinov, Kozmokinetično gledališče rdeči pilot, 1987), Tujec v Slastnem mrliču Matjaža Zupančiča (r. Matjaž Zupančič, PG Kranj, 1992). Za več igralskih kreacij v lutkovni uprizoritvi Ko nihče ni imel kaj početi Toona Tellegena (r. Ivana Djilas, Jaz in ti/Mini teater, 2002) je na 2. bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru prejel nagrado za igro in animacijo. Nastopil je tudi v Puškinovi Pravljici o carju Saltanu (r. Aleksander Anurov, Mini teater, 2004), plesno-gledališki predstavi Ljubeznih moje babice (r. Matjaž Zupančič, PTL, 2007), monodrami Ampak Dane Zalke Grabnar Kogoj (r. Ajda Valcl, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008), v uprizoritvi Sinko Hávarja Sigurjónssona (r. Alen Jelen, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008) in v avtorskem projektu V postopku (r. Jana Menger, APT Novo mesto, 2011).

Nastopil je v treh celovečernih filmih: kot Danijel Bohorič v Vetru v mreži Filipa Robarja Dorina (1989), Junak v Desperado Tonicu Varje Močnik (2004) in Vojko v Ruševinah Janeza Burgerja (2004). Igral je v TV drami Striptih, tri zgodbe o alkoholu in ljubezni (r. Filip Robar Dorin, 1995) in kratkem filmu Med tabo, mano in bogom (r. Tomaž Gorkič, 2012). Nastopil je v dveh igrano-dokumentarnih filmih: v Tujcu v mestu (r. Alma Lapajne, 2008) je upodobil Slavka Gruma, v Poti domov (r. Primož Meško, 2012) pa Marija Kogoja.

  • 2004
    • Priznanje ZDUS za igralske stvaritve v letu 2004, predvsem za vlogo 11. porotnika v Dvanajstih jeznih možeh R. Rosea in za vlogo Julija Cezarja v Juliju Cezarju W. Shakespeare - oboje MGL
  • 2003
    • Nagrada za igro in animacijo na 2. bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru za vloge v uprizoritvi Ko nihče ni imel nič početi T. Tellegena, koprodukcija Mini teatra in gledališča Jaz in ti
  • 1993
    • Borštnikova nagrada za vlogo Gospoda Martina v uprizoritvi Kaj pa Leonardo? E. Flisarja, MGL
  • 1992
    • Severjeva nagrada za vlogo Gospoda Martina v uprizoritvi Kaj pa Leonardo? E. Flisarja, MGL
  • 1985
    • Prešernova nagrada (akademijska) za vlogo Othella in za vlogo Romea v odlomkih iz Othella in Romea in Julije W. Shakespeara, AGRFT