Janez Starina

Janez Starina se je rodil 13. decembra 1948 v Jagnjenici v občini Radeče. Leta 1969 se je vpisal na AGRFT. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral v letniku profesorja Mileta Koruna in študij zaključil z diplomsko vlogo Fanta v Podstrešju Janeza Žmavca (r. Emil Aberšek). Že v času študija je veliko igral: nastopil je v predstavi Ne, ne …! Frančka Drofenika (r. Aleš Jan, MGL, 1970), bil Fant z vencem v Samomorilcu Nikolaja Erdmana (r. Igor Pretnar, MGL, 1971), Vergerij v Vergeriju Mirana Jarca (r. Tone Peršak, Akademijski studio, 1972) ter Pater Janez in Meščan v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija (r. Aleš Jan, SNG Drama Ljubljana, 1972).

Pred zaposlitvijo v MGL je bil član novogoriškega in celjskega ansambla: v PDG Nova Gorica je bil zaposlen od leta 1973 do 1974 (od 1986 do 1991 je bil umetniški vodja, od 1994 do 1997 pa direktor tega gledališča) in nato od 1982 do 2004, v SLG Celje pa od 1974 do 1982.

Je prejemnik več gledaliških nagrad, med drugim Borštnikove nagrade za vlogo Dioniza v Cankarjevi Lepi Vidi (r. Mile Korun, SLG Celje, 1979), dveh bronastih vrtnic na srečanju malih odrov v Novi Gorici – za vlogo Vladimirja Martelanca v predstavi Pošljite za naslovnikom Matjaža Kmecla (r. Zvone Šedlbauer, PDG Nova Gorica, 1982) in za vlogo Edgarja v uprizoritvi Ne krop ne voda Franza Xaverja Kroetza (r. Eduard Miler, PDG Nova Gorica, 1985) –, nagrade ZDUS za vlogi Charlesa Herna in Ernesta Sefrona v uprizoritvi Ni tako slabo, kot zgleda Petra Barnesa (r. Jaša Jamnik, PDG Nova Gorica, 1998), nagrade žlahtni komedijant na Dnevih komedije v Celju (skupaj z Ivom Barišičem, Danijelom Malalanom, Iztokom Mlakarjem, Milanom Vodopivcem in Jožetom Horvatom) za vlogo Rokodelca v Shakespearovem Snu kresne noči (r. Janusz Kica, PDG Nova Gorica, 2002) in nagrade satir na festivalu SKUP na Ptuju za vlogo Raya v Črnem kosu Davida Harrwerja (r. Rene Maurin, Cankarjev dom, 2009).

Tudi v MGL, kjer se je zaposlil leta 2004, je doslej ustvaril vrsto vidnih vlog: bil je Tevje v mjuziklu Goslač na strehi Josepha Steina, Jerryja Bocka in Sheldona Harnicka (r. Stanislav Moša), Escalus v Shakespearovem Milo za drago (r. Sebastijan Horvat), Kuligin v Nevihti Ostrovskega (r. Jernej Lorenci) in Ževakin v Gogoljevi Ženitvi (r. Diego de Brea). Med vlogami, ki jih je v zadnjem času ustvaril v drugih gledališčih, so Doktor Šviligoj v Štrki umirajo Evgena Carja (r. Dušan Jovanović, Gledališče Koper, 2008), Ray v Črnem kosu Davida Harrowerja (r. Rene Maurin, Cankarjev dom, 2009) ter Puran, Kleščar in Ingver v predstavi Bartleby, pisar Hermana Melvilla (r. Miloš Lolić, Mini teater Ljubljana, 2011).

V gledališču je dejaven tudi kot režiser, med drugim je režiral Zgodbo o živalskem vrtu Edwarda Albeeja (SLG Celje, 1978), igro Maratonci tečejo častni krog Dušana Kovačevića (Mestno gledališče Brno, 1992), monodramo Veselje do življenja Alda Nikolaja v izvedbi Mire Lampre-Vujičić (zunajinstitucionalni projekt, 2001), Barillonovo poroko Georgesa Feydeauja (Městské divadlo Brno, 2002) in igro Beckett Jeana Anouilha (Městské divadlo Brno, 2010).

Igral je v številnih celovečernih, kratkih in TV filmih ter nadaljevankah. Bil je Kaplan v Krču Boža Šprajca (1979) – za to vlogo je leta 1979 prejel nagrado za debitanta leta – in David v Ubij me nežno Boštjana Hladnika (1979), Frenk v Nasvidenje v naslednji vojni Živojina Pavlovića (1980), Piki v Prestopu Matije Milčinskega (1980), Adam Bohorič v Heretiku Andreja Stojana (1986) in Komandir TO v Vse je pod kontrolo Metoda Pevca (1992).

Je soustanovitelj umetniške gimnazije v Novi Gorici, kjer je od leta 2001 do leta 2005 poučeval retoriko in dramsko igro.

  • 2009
    • Satir za igro za vlogo v predstavi Davida Harrowerja Črni kos in v produkciji Cankarjevega doma Ljubljana in v koprodukciji Imaginarni na 6. Slovenskem festivalu komornih uprizoritev SKUP '09
  • 2003
    • Žlahtni komedijant (skupaj z Ivom Barišičem, Danijelom Malalanom, Iztokom Mlakarjem, Milanom Vodopivcem in Jožetom Horvatom) za vlogo Rokodelca v Snu kresne noči W. Shakespeara, PDG Nova Gorica
  • 1999
    • Priznanje ZDUS za vlogi Charlesa Herna in Ernesta Seftona v enodejankah P. Barnesa Tukaj smo sami petelini, nobenega drugega ni in Ni tako slabo, kot zgleda ter za vlogi Linzmana in Komisarja v Liliomu F. Molnárja, PDG Nova Gorica
  • 1982
    • Bronasta vrtnica na 12. Novogoriškem srečanju malih odrov za vlogo Edgarja v uprizoritvi Ne krop ne voda F. X. Kroetza
  • 1979
    • Borštnikova nagrada za igro za vlogo Dioniza v Lepi Vidi I. Cankarja, SLG Celje
    • Nagrada debitant leta za vlogo Kaplana v filmu Ubij me nežno