Predstavitev gledališke sezone 2017/2018

Na naših odrih pričakujemo enajst novih zgodb, ki jih bomo stalni člani umetniškega in tehničnega ansambla ustvarjali z novimi gosti: režiserji, igralci in drugimi sodelavci ustvarjalnega procesa.

Enajst premier, med njimi nova koprodukcijska postavitev v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, nova gledališka kriminalna nadaljevanka, tri velika klasična dela, precej novitet in kar dva mjuzikla … Razkošen in radoveden repertoarni načrt z več kot 80 nastopajočimi igralci, pevci, glasbeniki in plesalci.

V abonmajskem sistemu sledimo ustaljenim dobrim praksam; nadaljujemo z lani uvedeno precej uspešno novostjo – abonmajem Nadaljevanka, ki vključuje gledališko kriminalno serijo v štirih delih. V zbirki Knjižnica MGL bosta izšli dve novi knjigi. Prav tako nadaljujemo s tradicionalnim koncertom igralcev MGL v Kinu Šiška. Sicer pa se tudi v naslednji sezoni nadejamo dobrih mednarodnih gostovanj oz. sodelovanj.

REPERTOAR 2017/2018

V sezoni 2017/2018 naše občinstvo čaka šest premier na velikem odru, štiri premiere na Mali sceni, od tega ena gledališka kriminalna nadaljevanka in ena premiera v Studiu. Krovni naslov prihajajoče sezone se glasi KAJ JE RESNICA?.

Mjuzikel Rent je zaživel na newyorški off Broadway sceni v prvi polovici devetdesetih letih 20. stoletja, nato pa se zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Jonathan Larson ga je prepletel z avtobiografskimi elementi in si ga zamislil kot posodobljeno različico slovite opere Giacoma Puccinija La Bohème. Zgodbo o skupini mladih, prekipevajočih in med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom in boemskemu načinu življenja, je avtorsko preoblikoval in posodobil. Septembra bo na velikem odru zaživela slovenska različica pod taktirko glasbenega vodje Mihe Petrica in režiserja Stanislava Moše, ki se po nekaj letih vrača v MGL (je avtor nadvse uspešnih uprizoritev, kot so Kabaret, Goslač na strehi, Sugar – Nekateri so za vroče in Čarovnice iz Eastwicka).

Oktobra bo premiera predstave, ki smo jo zaradi bolezni v ansamblu iz lanske sezone premestili v letošnjo. Igra Sen kresne noči – Smrtni svet je čisto nor, ki združuje elemente komedije in pastorale ter je izdatno pregnetena s številnimi pravljičnimi in mitološkimi elementi, bo v Župančičevem prevodu znova ugledala luč sveta – tokrat v režiji Jerneja LorencijaWilliam Shakespeare naj bi jo napisal okoli leta 1595, njen prvi natis pa je iz kvartne izdaje leta 1600. Četudi naj bi nastanek besedila navdahnila plemiška poroka, si je avtor v njem drznil podvomiti v ljubezensko prisego večne zvestobe. V igri govori o zavestnih in nezavednih vzgibih ljubezni, preučuje razmerje med razumom in nagoni ter išče meje med iluzijo in resničnostjo.

Po že uprizorjenih vznemirljivih dramskih besedilih Kisik in Iluzije se bomo v novi gledališki sezoni ponovno srečali z Ivanom Viripajevom, ki velja za enega trenutno najprodornejših ruskih in evropskih sodobnih dramatikov. Viripajev spregovori o izgubljenosti človeka na tem svetu, o iskanju smisla in strahu pred minljivostjo. Do svojih likov je jedko ironičen in posmehljiv, a hkrati tudi nežen, sočuten in globoko razumevajoč. Z veliko upanja v človeka piše o bistvu življenja, o veri v Boga in o ljubezni, ki edina osmišlja življenje in premaguje eksistencialno tesnobo. Igra Pijani nas opominja in vabi, naj se prepustimo življenju, naj se ne bojimo ljubiti, oproščati, se razkazati, se prepustiti … Pijani so filozofska komedija o odkrivanju in samospoznanju, ki jo bo v prevodu Tatjane Stanič režiral Juš Zidar. Prva slovenska uprizoritev bo premierno na sporedu novembra 2017.

Tudi tokrat bomo skoraj že tradicionalno združili moči z SNG Drama Ljubljana in Cankarjevim domom. V drugem delu sezone 2017/2018 pripravljamo novo koprodukcijo: konec januarja bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma premiera farse v treh aktih Pohujšanje v dolini šentflorjanski avtorja Ivana Cankarja v režiji Eduarda Milerja. Stoletnica Cankarjeve smrti, ki jo obeležujemo novembra 2018, že sama po sebi kliče k sodelovanju osrednjih gledaliških hiš. Ivan Cankar je v Zgodbah iz doline šentflorjanske preroško zapisal: »Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni.«

Dantonova smrt (1835) je prvo dramsko delo nemškega dramatika Georga Büchnerja. Ta je ob Heinrichu Heineju in Johannu Wolfgangu von Goetheju eden vidnejših predstavnikov nemške predmarčne dobe, v literaturi zavezane emancipaciji posameznika in liberalnim političnim načelom. Ob prvi izdaji je bila Dantonova smrt, ki vsebuje izseke iz zgodovinskih političnih govorov in jo zato štejemo med zgodnje predstavnice dokumentarne dramatike, močno cenzurirana. V MGL bo Dantonovo smrt v prevodu Bruna Hartmana na veliki oder postavil Aleksandar Popovski, in sicer v začetku marca 2018.

Repertoar na velikem odru bomo aprila 2018 sklenili z mjuziklom Orlando, za katerega je libreto in glasbo po motivih istoimenskega romana Virginie Woolf napisal Drago Ivanuša. Knjigo, po kateri je nastal libreto za naš novi mjuzikel, je žanrsko skoraj nemogoče opredeliti. Avtorica sama jo podnaslovi z izrazom »biografija« in njena proza resnično ves čas vztraja v maniri biografskega zapisa. Tematika je povzročila neznansko veliko število teoretičnih študij, a še najbolj točna je verjetno definicija Nigela Nicolsona, ki pravi, da je Orlando »najdaljše in najbolj očarljivo ljubezensko pismo v zgodovini literature«. Režijski koncept režiserke Barbare Hieng Samobor je s pomočjo glasbe pričarati nekaj na prvi pogled neuresničljivega, prikazati nekaj na prvi pogled očem nevidnega.

Prva slovenska uprizoritev na Mali sceni Vrh ledene gore v prevodu Ignaca Focka bo premierno uprizorjena oktobra 2017. Režijo je direktorica zaupala Mojci Madon, najmlajši režiserki v tej sezoni, diplomantki AGRFT. V zadnjem času vse bolj opaženi španski dramatik Antonio Tabares nam postreže z napetim trilerjem. Tako kot obravnava razmere v sodobni zahodni družbi, se z enako zavzetostjo poglablja tudi v človeško nrav.

Novembrska novost Male scene je premiera drame Kri na mačjem vratu nemškega avtorja Rainerja Wernerja Fassbinderja, ki je slovenskemu občinstvu bolj znan kot filmski režiser in se je v svojem kratkem življenju ukvarjal tudi z gledališčem. Kri na mačjem vratu je bila prvič uprizorjena leta 1971 in je takrat obveljala za primer antigledališča, ki je kritično obravnavalo jezik in govorico kot sistem družbenega podrejanja posameznika. Danes pa to Fassbinderjevo besedilo, ki spretno prepleta banalno vsakdanjost s konfliktom kot prvinskim gibalom človeka in s cenenim sentimentalizom popkulture, deluje kot veristični posnetek kaotičnega sveta, v katerem živimo. Predstavo v prevodu Milana Štefeta bo režirala Ivana Djilas.

Hanoh Levin je ena najpomembnejših osebnosti sodobne izraelske dramatike in gledališča. V svojem kratkem življenju (umrl je leta 1999, star 56 let) je ustvaril okrog 60 dramskih del, nekatera je zrežiral sam. Pisal je tudi prozo in poezijo. Po svetu najbolj znani sta njegovi igri Rekviem, ki smo ga v režiji Matjaža Zupančiča pred nekaj leti uspešno uprizorili v Studiu MGL, in Življenje kot delo, ki novembra šele prihaja v Studio MGL. Črno komedijo bo prevedel Klemen Jelinčič Boeta, za slovensko občinstvo pa jo bo na oder postavil Andrej Jus. Levin skozi živ in prepričljiv besedni dvoboj mojstrsko in subtilno razgrinja tudi številna kompleksna vprašanja o smislu človekovega bivanja v bližini neizogibne smrti.

Strašni starši so igra o nerealiziranih, zatajevanih in prepovedanih oblikah ljubezni, ki jih je na primeru ekstravagantne petčlanske razširjene družine popisal francoski ustvarjalec Jean Cocteau in je sčasoma postala repertoarna stalnica tako na francoskih kot tujih odrih. Po njej sta nastala tudi dva odmevna filma: leta 1948 je Strašne starše z izvirno zasedbo režiral Jean Cocteau, leta 1953 pa je pod naslovom Intimate Relations nastala britanska različica režiserja Charlesa Franka. Za gledalce Male scene bo poskrbel režiser Alen Jelen. Absurdno komedijo bo na novo prevedla Eva Mahkovic.

Repertoar Male scene zaključujemo konec marca 2017 z lani uvedenim žanrom – gledališko kriminalno serijo v štirih delih, tokrat z naslovom Praznina spomina, ki si jo bodo gledalci ogledali v štirih zaporednih četrtkih na Mali sceni. Tedenski razmik med eno in drugo epizodo bo omogočal ravno prav napeto, a še vedno kontinuirano spremljanje razvoja vsebine. Oblika ostaja ista, a pred nami sta povsem nova zgodba in nova avtorska ekipa. Režiserka Nina Šorak je aktivna na mnogih področjih gledališkega ustvarjanja: od režije in dramaturgije do pisanja dramskih in strokovnih besedil. Avtorica besedila gledališke kriminalne nadaljevanke je Barbara Zemljič. Ustvarjalni tandem pripravlja štiridelni scenarij, ki bo v okviru zgoraj orisane zgodbe preizpraševal medsebojne odnose, probleme, povezane s sodbo in obsodbo, še preden je krivda resnično dokazana, motivacijo za laži, postopke medijskega linča, korupcijo, predsodek, objektivnost krivde in vprašanje odgovornosti.

ABONMA 2017/2018

Abonmaje za sezono 2017/2018 vpisujemo spomladi (od 8. do 14. junija) in jeseni (od 1. do 15. septembra in od 11. do 18. oktobra).

Abonma MGL
vključuje šest predstav na velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni. Abonenti lahko izbirajo med osemnajstimi abonmaji MGL.

Abonma VEČ
vključuje osem predstav na velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni.

Abonma NIKA
vključuje deset predstav na velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni. Naročniki Dnevnika, Nedeljskega dnevnika in Razvedrila imajo pri abonmaju Nika poseben popust.

ŠTUDENTSKI abonma
vključuje šest predstav na velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni. Študentom priporočamo abonmaje Študentski A, Študentski C in Radovedni.

DIJAŠKI abonma
vključuje pet predstav na velikem odru, eno predstavo po izbiri na Mali sceni in koncert z igralci MGL in študenti AGRFT v Kinu Šiška.

Abonma RADOVEDNI
vključuje šest predstav na velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni. Posebnost tega abonmaja je predstavitev uprizoritve oziroma dramskega besedila pred pričetkom predstave in vodeni pogovor z ustvarjalci po koncu predstave. Pričetek pogovorov oziroma predstav pri tem abonmaju bo ob 18. uri.

Abonma MAKSI
Kateri koli abonma MGL lahko dopolnite še s tremi predstavami na Mali sceni. Tako boste svoj osnovni abonma nadgradili v abonma Maksi, ki bo poleg šestih predstav na velikem odru in ene predstave po izbiri na Mali sceni vključeval še tri premierne predstave na Mali sceni. V tem abonmaju si boste tako ogledali 10 predstav. Nadgrajeni del abonmaja (na Mali sceni) ne bo vezan na dan osnovnega abonmaja (nima stalnega dneva).

Abonma NADALJEVANKA
vključuje gledališko kriminalno serijo v štirih delih, ki si jo boste abonenti ogledali v štirih zaporednih četrtkih (predvidoma od 29. 3. 2018 do 19. 4. 2018) na Mali sceni. Oblika ostaja ista, a pred nami sta povsem nova zgodba in nova avtorska ekipa. Ustvarjalni tandem Barbara Zemljič in Nina Šorak pripravlja štiridelni scenarij, ki bo preizpraševal medsebojne odnose, probleme, povezane s sodbo in obsodbo, še preden je krivda resnično dokazana, motivacijo za laži, postopke medijskega linča, korupcijo, predsodek, objektivnost krivde in vprašanje odgovornosti.

Kateri koli abonma lahko dopolnite z nadaljevanko Vranja vrata iz sezone 2016/2017, in sicer po nižji ceni.

 

Zahvala

V iztekajoči se sezoni se za sodelovanje še posebej zahvaljujemo našim partnerjem: Zavarovalnici Triglav, podjetju Medis, Slovenskim železnicam ter slaščičarni Čopomana in podjetju Pernod Ricard Slovenia, ki sta vso sezono skrbela za dobro vzdušje na premierah. Sodelovanja se veselimo tudi v prihodnje.

Obenem veseli sporočamo, da bo ponosni sponzor naslednje sezone podjetje Petrol.

Informacije: Simona Belle, vodja službe za odnose z javnostmi in trženje
Mestno gledališče ljubljansko, Čopova 14, 1000 Ljubljana
simona.belle@mgl.si tel. 01 4255 000 www.mgl.si