''Kako življenje hitro mine, sploh če pomisliš, kolikokrat se vmes neizprosno vleče.''

Z Gašperjem Tičem je umrl vitalni del našega gledališča. Globoko smo pretreseni in trajno poškodovani.

Barbara Hieng Samobor

 

Slovensko gledališče je izgubilo premalo priznanega velikana.
MGL pa ni ostal samo brez vrhunskega igralca, prvaka in nosilca repertoarja, ampak brez prijatelja, zaupnika in veznega člena celega ansambla in hiše. Oseben odnos je imel z vsakim človekom, ki je kdaj stopil v našo ustanovo.
Gledališče je živ organizem. Gašper pa je bil njegovo utripajoče srce. Dajal mu je ritem in življenje.
Ostali organi bomo njegovo funkcijo v neki meri sicer prevzeli, da ostanemo in nadaljujemo, ampak je izgubljeno nepozabno in nenadomestljivo. Nič več ne bo, kot je bilo. Na njegovem mestu bo vedno zevala praznina.
Pogrešali ga bomo vedno.

Gregor Gruden

 

Prevelik si bil. Preduhovit. Neprecenljiv. Nisem ti mogel več slediti. Oprosti.

Lot (Lotos Vincenc Šparovec)

 

Ne najdem besed. Tako nepredstavljivo je. Bil je duša teatra, nepogrešljiv, vsestranski, pogumen, luciden, ljubeč, fantastičen igralski partner, dotaknjen z genialnostjo. Kolega. Učitelj. Prijatelj. Eno veliko srce. Neizmerljivo dragocen. Nemogoče je opisati, kako zelo ga bom pogrešal.

Uroš Smolej

 

Sem brez besed. Naš igralski ansambel nikoli več ne bo enak. Gašper je bil varuh našega ognjišča. Modrejši kolega. Prijatelj. Svetovalec. Neumoren zabavljač. Bil je velik igralec in človek. Predvsem pa je bil in vedno bo naš Gape.

Ajda Smrekar

 

»Pozdravljena, kolegica!« mi je rekel, ko sem pred desetimi leti prvič prestopila prag MGL kot nanovo zaposlena dramaturginja. Beseda kolegica ni iz nobenih ust zvenela lepše, beseda kolega ni nikomur pristajala bolj kakor njemu. Kajti Gašper je bil vselej, tudi v zanj težkih trenutkih, utelešeni vzor tega, kaj biti kolega pomeni. Bil je sodelavec, prijatelj, sogovornik, zaveznik, soborec in tolažnik. Seveda ne samo moj. Za vsakogar je znal poiskati pravo besedo ali topel pogled. Tako iskriv, tako pozoren, tako strasten in tako pronicljiv. Nikoli ga ne bom nehala pogrešati. Kot kolegica in kot gledalka. Gašper je bil vselej edinstven in bo zato ostal popolnoma nezamenljiv.

Petra Pogorevc

 

Ko sem izvedel za strahotno novico, sem bil v Beogradu, kjer sva se pred slabimi tridesetimi leti spoznala. Klical me je Grga, s katerim bi nocoj moral skupaj odigrati 120. ponovitev PPP. Ostal sem brez besed, v šoku … Nazadnje sem te videl, ko smo skupaj z Grgo in Mimi stali na odru Male scene MGL, ki sva jo skupaj odprla 9. 4. 1995 s premiero predstave Zažgi v režiji Zijaha. Bilo je pred natanko 22 leti. Letos sva jih oba dopolnila 44. In ti si šel. Ni fer! Ampak, kot bi rekel ti: ''Kako življenje hitro mine, sploh če pomisliš, kolikokrat se vmes neizprosno vleče.''

Ko bi se vsaj še enkrat srečala nekje, nekoč …

Sebastian Cavazza

 

Gašper, bil si dragoceno zdravilo za celotno družbo, le zase ne.

Tanja Ribič

 

Bil si drevo, ki skozi prst banalne resničnosti poganja korenine v naša srca. V svoji umetnosti si bil skodelica kave za naše utrujene čute. Znal si poenotiti ljudi v pravičnosti, solidarnosti in dobroti in za dve uri in petinštirideset minut z enim odmorom v nas naseliti upanje in srečo, ki smo jo lahko delili naprej še več dni po tem. Tudi po tvojem odhodu bodo valovi tvoje umetnosti še naprej neusmiljeno bičali skalovje krivic sveta. In ne skrbi, tvoje ideje bodo živele v naših srcih, tebi pa, dragi Gašper, naj po neutrudnem prizadevanju za dobro, počitek dobro dene.

Hostesniki MGL