Knjige

Jelesijevic2

Nenad Jelesijević
PERFORMANS–KRITIKA
Izid aprila 2018

»Performans–kritika je nemogoča gesta upora proti obstoječemu.« Ta izjava Nenada Jelesijevića temelji na premisleku o fenomenu kritike v performansu v navezavi na primerjalno analizo nabora primerov (para)kritičnih umetniških praks. Teoretik, kritik in član tandema Kitch, ki v tukajšnjem prostoru deluje od konca devetdesetih let, se v svojem teoretskem in praktičnem delu ukvarja s fenomenom kritičnosti v performansu in sodobnih scenskih praksah. V knjigi obravnava dela ali akcije tandema The Yes Men, Marine Abramović, Aleksandra Brenerja, skupin Femen, Demolition Inc. in Voina, Vie Negative ter drugih. Med fragmenti o odpravi umetnosti, estetizaciji upora, kritični umetnini in simbolnem kapitalu podaja nastavke za politizacijo estetskega. Performans–kritika s svojim militantnim estetskim izumlja, ustvarja in širi prostor enakosti oziroma situacijo akcije mišljenja onkraj diskurza obstoječega.

 

Svetlana Slapšak
MIKRA THEATRIKA 2
Izid decembra 2018

Svetlana Slapšak, ugledna publicistka in kritičarka, antropologinja in doktorica antičnih študij, posebej za našo knjižno zbirko snuje nadaljevanje svojega dela Mikra theatrika, ki je v Knjižnici MGL izšlo leta 2011. Če se je v predhodni knjigi spraševala o skupnih točkah med gledališčem in demokracijo, se bo v nadaljevanju z naslovom Mikra theatrika 2 osredotočila predvsem na povezave med gledališčem in drugimi umetniškimi mediji. V novi knjigi bo obravnavala teoretske vidike »prevoda« oziroma transgresije iz književnosti v gledališče in druge umetnosti, se poglobila v novejšo gledališko produkcijo v Sloveniji ter objavila izbor svojih lastnih dramskih besedil: libreto za komorno opero, dramolet kot uvod v glasbeno dramo, kratke komedije za gledališče senc in prevod Aristofanove komedije iz stare grščine.


Ivan Medenica
TRAGEDIJA INICIACIJE ALI NESTANOVITNI PRINC
Prevajalka Seta Knop
Izid aprila 2019

Ivan Medenica, najvidnejši srbski gledališki kritik in teatrolog ter od lani tudi umetniški direktor mednarodnega festivala BITEF, se v svoji zadnji knjigi, ki je izšla leta 2016 pri beograjski založbi Clio, ukvarja s protagonisti klasičnih evropskih dramskih mojstrovin. Fokus analize usmeri na njihov biografski skupni imenovalec, konkretneje biološko mladost, skozi katero lucidno interpretira in komentira njihove usodne odločitve in dejanja. Klasične junake, med katerimi so denimo Evripidov Hipolit, Shakespearov Hamlet, de Mussetov Lorenzaccio in Schillerjev Don Carlos, v nekoliko razširjeni analizi pa tudi Molièrov Alcest, bralcu približa in pojasni z vidika »tragedije iniciacije«. Postavi tezo, da na tragični razplet usod naštetih princev in kraljevičev, od katerih je vselej odvisna tudi usoda skupnosti, najbolj odločilno vpliva ravno njihova temeljna bivanjska razpetost med mladostjo in zrelostjo.