Doslej izšlo

korun cankar

Režiser in Cankar

Mile Korun, 1997

Začetek prvega dejanja. Pisek najde listke, na katerem je Jerman pisal svoje predavanje, in jih potem pozabil na klopi. Bere jih na glas. Nace komentira njegovo spakovanje z istimi replikami, kakor jih kasneje vzklika množica. Pri ljubezenski sceni med Anko in Jermanom je navzoča tudi mati Jermanova. Ne da bi prisluškovala ali kaj, ampak tam je, na klopci. Je torej bolj meščanska mati? In njen vzklik »Ne zavrzi Boga!« pomeni še več. Vero v meščanski red življenja, njegov sistem? – Cankarjeva mati je nekako zunaj sistema oziroma preveč globoko v njem. Je nekako brezčasna. Čeprav je seveda globoko pogojena v socialni podobi Cankarjevega sveta. Ali mora biti mati tedaj bolj proletarska?

Tu se velja odločiti – še prej pa razmisliti, kaj prinese eno in kaj drugo. Njena prisotnost v prizoru z Anko poudarja freudovsko projekcijo Jermanovega psihičnega sveta. Ko Jerman v tretjem dejanju gleda Ankino sliko, morda nezavedno premika roko v hlačnem žepu. Dijaško in internatsko.

Pri vsem »bogastvu idej« in »pitoresknosti domislekov« pa bi rad, da bi bila predstava močna, sugestivna pa seveda asketska, suha, direktna. Brez ovinkov in zastranitev. Kako to doseči?

Odlomek iz knjige Režiser in Cankar, ki ga ja Mile Korun zapisal 7. avgusta 1980 med študijem uprizoritve Hlapcev v Drami SNG Ljubljana.