Doslej izšlo

O tragediji

Jovan Hristić, 2001

Avtor te navdihnjene knjige z navidez preprostim, a hkrati glede na predmet premišljevanja nič manj zahtevnim in zapletenim naslovom O tragediji, beograjski pesnik, dramatik, esejist, kritik, prevajalec, urednik in sploh briljanten humanistični intelektualec Jovan Hristić (za prijatelje in dobre znance omiljeni Vava) - se je rodil 1933 ter diplomiral iz filozofije na Filozofski fakulteti v Beogradu, kjer je redni profesor za dramaturgijo na Fakulteti dramskih umetnosti. Kot Fullbrightov štipendist se je izpopolnjeval tudi v Združenih državah Amerike, pred leti pa je dva semestra predaval študentom Instituta d'études théâtrales na Université de Paris III.

Doslej je objavil pet pesniških zbirk, drame Čiste roke, Savonarola in njegovi prijatelji (uprizorjena tudi v SLG Celje), Orest, Terasa, tri knjige gledaliških kritik (Gledališče, gledališče I in II, Gledališki referati), znamenito, tudi v nekaj jezikov prevedeno monografijo Čehov, dramski pisec in več knjižnih zbirk esejev (Poezija in kritika poezije, Poezija in filozofija, Oblike moderne književnosti, Študije o drami, Eseji, Profesor matematike in drugi eseji, O tragediji). Ta žanrska in problemska raznoličnost, ujeta v široko duhovno in spoznavno polivalentnost, podložena z avtorjevo zgledno klasično erudicijo in elokvenco ter zmeraj in torej tudi v kritikah in esejih "uprizorjena" s pisavo, ki ni zavezana samo jasni premišljevalni logiki in disciplini, marveč pisateljski gibkosti in zlasti duhovitosti - je vzor in zgled "starega, dobrega" premišljevalnega pisanja. S temi potezami in odlikami, v katerih je Hristić briljanten hermenevtik in hkrati brez sramu ali tako pogostoma pretirane nestrpnosti žlahten privrženec klasične dramske in gledališke lepote, so prežarjene tudi študije in eseji v knjigi O tragediji. Torej o eni izmed najzahtevnejših literarnoteoretskih in teatroloških tém, ki že več stoletij burijo, izzivajo in vedoželjno zaposlujejo cele legije strastnih analitikov v širni "globalni vasi", ki ji še zmeraj pravimo tudi - svet. Svet in nesrečni človek v njem pa sta, kakor je znano, osrednja problemska in pomenska kronotopa tragedije. (Vasja Predan)