Doslej izšlo

Antigonino zrcalo

Kristijan Muck, 1988

Kristjan Muck, gledališčnik in literat, v Antigoninem zrcalu postavlja v temelj svojega eksistencialnega in umetniškega interesa fenomen igre. Igra oziroma igranje, »kakor se je v svojih zasnutkih pojavila že davno, v arhaičnih časih«, predstavlja univerzalno človeško dejavnost, kot »pot skozi sebe v svet« in interakcijo z drugimi pa ustvarja različne modele načinov (so)bivanja, ki se neskončno zrcalijo v (samo) spoznavnem procesu. Filozofska, pa tudi poetološka preiskovanja ustvarjalnega ethosa, Muck posveča Tarasu Kermaunerju.

Eseji so kronološko in tematsko konfigurirani v štiri sklope, ki so nastajali od leta 1974 pa vse tja do izida knjige v letu 1988. Začenjajo se pri obravnavi razmerja igralca do družbe, nadaljujejo z iskanjem izvora ustvarjalnosti v komparativni analizi različnih umetnostnih področij, nato igralstvo izpostavijo kot pedagoški problem in slednjič raziščejo še njegov zastavek za prihodnost gledališča in družbe.

Značilno za občutljivo tematiko je postmodernistično obarvano iskanje načinov izraza, »zato vsebuje knjiga na primer tako zapise dokumentarnega značaja kot pesmi in likovne elemente«, opremljena pa je tudi s podrobnim seznamom Muckove bibliografije, ki ga je pripravila Tanja Premk-Grum.

Knjigo je mogoče kupiti tudi preko spleta na naslovu: www.buca.si