Knjižnica MGL

Knjiga Slovenska postdramska pomlad je nastala kot razširitev doktorske disertacije Maje Šorli z naslovom Vloga besedila v slovenskem postdramskem gledališču. V njej je avtorica povezala analizo besedil v izbranih postdramskih uprizoritvah v devetdesetih letih 20. stoletja z raziskavo njihove postdramske estetike ter produkcijskih razmer, ki so zaznamovale nastanek, izvedbo in recepcijo obravnavanih uprizoritev.

Jens Roselt je s Fenomenologijo gledališča (2008) napisal monumentalno znanstveno študijo, ki bralca prevzame z erudicijo, mnoštvom podatkov in teoretskih izpeljav, urejenih v pregledno in jasno dramaturško strukturo. Dramaturgija je epska, vsebuje pa tudi momente klasičnega dramskega suspenza. 

Slovenski kulturni prostor je leta 2012 izgubil dragocenega človeka, velikega ljubitelja in poznavalca gledališča, komentatorja, pisca in aktivista, ki se je boril za izboljšanje družbenega in materialnega položaja umetnikov in drugih delujočih v kulturi.

Knjiga Čehov in prostor (Sterijino pozorje, 2008) sarajevskega teatrologa in dramatika Almirja Bašovića je dragocena študija, katere podnaslov Struktura dramskega prostora v dramah Čehova kot koncentriran izraz dramske strukture bralcu že razkriva svoj natančno koncipirani problemski fokus.

Dramaturg in režiser Alen Jelen je kot sodelavec uredništva nočnega programa Radia Slovenija vrsto let pripravljal pogovore s slovenskimi igralskimi legendami. Na nočne obiske so prihajali ustvarjalci, ki so zaznamovali slovenski gledališki prostor, leta in leta soustvarjali podobo slovenskega filma in televizije ter pustili neizbrisen pečat v umetniškem programu Radia Slovenija. Nekaj pogovorov se je za vedno izgubilo, več deset se jih je ohranilo.

Joseph Roach, gledališki zgodovinar, režiser, raziskovalec na področju uprizoritvenih umetnosti in predavatelj na Univerzi Yale, v delu Igralčeva strast ponuja izviren vpogled v zgodovino gledališča in gledališke igre. 

Ugledni francoski teatrolog Patrice Pavis je v knjigi Sodobna režija.Viri, težnje, perspektive zaokrožil svoje dolgoletno ukvarjanje z gledališčem oziroma uprizoritveno prakso ter še posebej z režijo, ki ga okupira že od njegovih teoretskih začetkov v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Svetlana Slapšak o gledališču premišljuje z zornega kota svojega znanstvenega področja – antropologije antičnih svetov. Mikra theatrika prinaša izbor njenih študij, esejev in kritik.

Knjiga Dramaturgija in predstava raziskuje aktualni pojav povečanega zanimanja za dramaturgijo kot tistega segmenta gledališkega ustvarjanja, ki ga zaznamuje izmuzljiva, najmanj dvojna narava.

Zlatkarije vsebujejo izbor raznovrstnih besedil igralca Zlatka Šugmana. Ljubeznivih voščil, s katerimi je kolegom in prijateljem čestital ob njihovih poklicnih in življenjskih jubilejih, šaljivih pozdravov, ki jim jih je pošiljal s potovanj po svetu, zabavnih skečev, s katerimi je z odra razveseljeval svoje zvesto občinstvo, in tehtnih govorov, v katerih je ob slovesnih priložnostih razmišljal o igralskem poklicu.