Simon Stephens

Harper Regan, 2007
Drama

Premiera 3. marca 2011

Predstava traja 1 uro in 50 minut in nima odmora.

Avtor videa Prodok

Fotografije Miha Fras

Prevajalka Alja Predan
Režiser Boris Ostan
Dramaturginja Eva Mahkovic
Scenografka Petra Veber
Kostumografka Belinda Radulović
Avtor glasbe Branko Rožman
Lektorica Barbara Rogelj
Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat

Igrajo
Harper Regan Jette Ostan Vejrup
Seth Regan/James Fortune Milan Štefe
Sarah Regan/Justine Ross Nika Rozman
Alison Woolley Marijana Jaklič Klanšek k. g.
Tobias Rich/Mahesh Aslam Vito Weis k. g.
Elwood Barnes/Mickey Nestor/Duncan Woolley Lotos Vincenc Šparovec

Kratka vsebina

Harper Regan (Jette Ostan Vejrup), običajna ženska pri štiridesetih, se kot še mnoge njene vrstnice v današnjem času utaplja v vsakodnevnih obveznostih v službi in doma. Z brezposelnim možem Sethom (Milan Štefe), odraščajočo hčerjo Sarah (Nika Rozman) in odtujenimi starši ima zapletene odnose, v življenju nenehno hiti, probleme pa pometa pod preprogo, zato komaj opazi, da je že velik del življenja kot vlak zdrvel mimo. Nekega dne v službi zaprosi za dva dneva dopusta, ker si želi obiskati umirajočega očeta v drugem kraju, a jo nadrejeni osorno zavrne. Tedaj se v njej nekaj prelomi: ne da bi komur koli kaj omenila, se kljub tveganju, da ostane brez dela, odpravi na pot. To ni le pot k očetu, h kateremu žal pride prepozno, temveč tudi pot k sami sebi in njenim najbližjim. Nenavadna srečanja z osamljenimi moškimi, ki nosijo vsak svojo stisko, soočenje z očetovo smrtjo in ponovno snidenje z materjo Alison (Marijana Jaklič Klanšek), s katero več let ni govorila, so dogodki, ki v njej sprožijo burne čustvene odzive. Z njihovo pomočjo se ji odpre nov pogled na marsikaj v njenem življenju, novi pogledi pa prinašajo nove možnosti.

Simon Stephens je v svoji drami združil navidez nepomembne in zgolj površinske elemente človeške vsakdanjosti, ki v kontekstu celotne zgodbe in replik postanejo omembe vredni. V središču je ženska srednji let Harper Regan s kopico službenih in družinskih obveznosti. Klopčič odnosov je spleten iz dveh vodilnih niti: Harperine primarne družine in družine, ki si jo je sama ustvarila. Njen svet krojijo nerazumljenost, trhle medosebne vezi in mlačnost neizrečenih besed. Ko se Harper vpraša, ali videti svojega bolnega očeta pred smrtjo ali tvegati izgubo službe in s tem sprožiti jezo svoje hčerke in moža, se vendarle odloči spremeniti in osmisliti lastno življenje. Novica o očetovi hudi bolezni in njegovi smrti poruši vsakdanjo rutino in sivi vsakdan; tako se začnejo luščiti plasti že dolgo pozabljenih družinskih skrivnosti in vse potlačene bolečine in jeze. V Harper se naseli želja po predrugačenju in svežem izkustvu.