Prodaja vstopnic
pri blagajni MGL
vsak delavnik
od 12. do 18. ure
in uro pred predstavo
telefon 01 2510 852
Spletna prodaja
in na
Prodaja vstopnic
pri blagajni MGL
vsak delavnik
od 12. do 18. ure
in uro pred predstavo
telefon 01 2510 852
Spletna prodaja
in na
Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar DekameronMjuzikel
Premieri Ljubljana MGL 19. februarja in SNG Nova Gorica 24. marca 2011 Predstava traja 1 uro in 50 minut in nima odmora.
Avtor videa Prodok
fotografije Barbara Čeferin Režiser Boris Kobal
Igrajo
Glasbeniki
Dekameron
Po štirih tujih in v svetu že preverjenih mjuziklih smo se odločili na oder postaviti nov, slovenski mjuzikel, ki je nastal po motivih zbirke novel Dekameron Giovannija Boccaccia. Umetniški vodja MGL Barbara Hieng Samobor je avtorstvo besedila zaupala Iri Ratej, ki je besedilo priredila za današnji čas: po Boccaccievem vzoru je napisala duhovite dialoge, protagoniste pa ''opremila'' s sodobnimi tehnološkimi napravami, s katerimi se znajdejo v vasi Dekameron. Vendar navigacija in mobilniki tam ne delujejo, zato ostanejo popolnoma odrezani od sveta.
Deset mladih ljudi – sedem žensk in trije moški, ki se med seboj ne poznajo – se pred najnovejšo smrtonosno pandemsko gripo zateče v zapuščeno vas Dekameron, v kateri mobilniki, računalniki in satelitska navigacija ne delujejo. Kmalu ugotovijo, da je njihovo zavetje nekdanje gledališče, ki v temačnih kotih skriva kostume, scenografijo in tudi glasbenike. Tako začnejo odkrivati svet igre in teatra. Vsak dan si izberejo témo in jo uprizorijo pod vodstvom tistega, ki je tisti dan režiser. Iskre simpatije med njimi se razplamtijo v srečne, pa tudi neuslišane ljubezni, igra teles in dotikov prebudi v njih slo in strast, ki jih tako prevzame, da pozabijo na obup, strah pred boleznijo in smrtjo. Očarani drug nad drugim in nad igro, ki jih skozi solze in smeh osvobaja ter jih sooča s pristno človeškostjo, se na koncu sprašujejo, ali si sploh še želijo vrnitve v tehnološko visoko razviti svet.
''Človeška komedija'', kot tudi imenujemo zbirko stotih novel izpod peresa duhovitega in dobrohotnega Giovannija Boccaccia, ki jo je sam naslovil Decameron ('desetdnevje'), je ob Dantejevi Božanski komediji nosilka novega občutja sveta, ki mu pravimo renesansa ali preporod človeka, ko se je človeški duh posvetil raziskovanju človeškega v vseh njegovih dimenzijah. V tem smislu lahko Dekameron današnjemu človeku v tehnološko pregneteni kulturi, ki generira občutja strahu, tesnobe in krivde, nudi ne le zabavno, temveč tudi poučno doživetje.
Blaž Lukan se je v gledališkem listu poigral z naslovom Dekameron. Etimologija nam namreč razkrije tri ''korene'': najprej gre za deset zgodb na dan v desetih dneh, ki jih pripoveduje deset ljudi; gre tudi za sobo, camero, v kateri se znajdejo mladi ljudje, ki zaradi svoje zaprtosti in medčloveških relacij določa njihovo usodo; in kot tretje gre v igri asociacij tudi za kamero, za povsem sodoben pripomoček (po)snemanja in nadzora, ki pa je za priredbo Dekamerona ključen.
Boccaccio in njegov Dekameron (povzeto po gledališkem listu uprizoritve Dekameron)
Boccaccio (1313–1375) sodi med tri velike ustvarjalce 14. stoletja, ki tvorijo vrh italijanske in tudi evropske književnosti poznega srednjega veka; poleg njega sem sodita še pesnika Dante (1265–1321) in Petrarka (1304–1374). Boccaccio in Petrarka sta bila znanca in celo prijatelja, ki sta poleg določenih sorodnosti imela tudi pomembne razlike. Oba sta s svojim literarnim pisanjem odpirala duševni prostor človeka, ki se je na pragu novega veka na novo uzrl v preteklost, hkrati pa odkril, da zna spregovoriti o sebi na način in z močjo, kakor pred njim niso zmogli.
Zbirka novel Dekameron je imela izjemen vpliv na literaturo ter tudi na širše kulturno in estetsko pojmovanje. To delo je že od 15. stoletja vir navdiha za umetnike in obvezno čtivo srednješolcev, čeprav sam avtor v sklepni besedi pripomni, da je to branje namenjeno tistim, ki nimajo česa početi oziroma imajo čas za branje.
Junakov zgodb ne idealizira, temveč v stotih zgodbah, ki si jih protagonisti povejo v desetih dnevih karantene, opiše zabavne, hudomušne in poučne zgodbe, od katerih je najbolj znana Novela o Sokolu. Nakazana je naklonjenost do čisto posvetnih, zemeljskih strasti ter do šibkosti človeškega značaja. Boccaccieve proze pač ne moremo razumeti le kot navihane burke o prigodah in nezgodah; njegove novele namreč spremljajo prefinjenost in poskus opisati izbrani človeški tip, držo določene figure, zaplet in razplet duševnih želja ter poskus opisati človeka v njegovi celoviti zemeljski in duševni obliki ter zajeti notranji svet protagonista.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
