Bertolt Brecht Bobni v noči

Trommeln in der Nacht

Premiera 11. februarja 2010

Predstava traja 1 uro in 10 minut in nima odmora.

fotografije Miha Fras

Prevajalec Borut Trekman
Režiser in koreograf Matjaž Pograjc
Dramaturginja Amelia Kraigher
Scenograf Tomaž Štrucl za Estrihi in Ometi
Kostumografka Mateja Benedetti
Avtor glasbe ter glasbenih in tolkalskih aranžmajev Tibor Mihelič Syed
Lektorica Barbara Rogelj
Oblikovalca svetlobe Tomaž Štrucl in Andrej Koležnik

Igrajo

Andreas Kragler Jure Henigman
Anna Balicke Jana Zupančič
Karl Balicke Boris Kerč
Amalija Balicke Tanja Dimitrievska
Friedrich Murk Gašper Tič
Babusch Jaka Lah
Levi Lotos Vincenc Šparovec
Desni Gregor Gruden
Marija Ana Dolinar
Srednja Tjaša Železnik

Glasba za predstavo je bila posneta v Studiu Attic (Blaž Celarec, tonski mojster in producent) ter v studiu Noćas mi srce pati.
Glasbeniki: Jelena Ždrale (violina), Andraž Mazi (el. kitara), Marko Brdnik (harmonika), Tibor Mihelič Syed (bas kitara, el. kitara, klaviature, glas), Blaž Celarec (tolkala), Mina Špiler (glas) in Boštjan Gombač (žepna trobenta).

Kratka zgodba

Štiri leta po vojni vseh vojn, kot se je včasih reklo 1. svetovni vojni, se iz ujetništva v Afriki vrne domov v Nemčijo soldat Andreas Kragler (Jure Henigman). Begajoč išče ljubezen svojega življenja Anno Balicke (Jana Zupančič). Ta je po dolgih letih čakanja popustila in pod pritiskom staršev privolila v poroko s premožnim Murkom (Gašper Tič), ki kot vojni dobičkar ve, da je kriza zmerom priložnost za preživetje najboljših. Mesto pretresajo socialnopolitični nemiri, ljudje se zbirajo na ulicah, protestirajo in se pretepajo. Vera v boljše življenje je poniknila nekje v vsesplošni draginji in revščini. V mračno dekadentnem vzdušju, ob zloveščem soju rdeče lune proslavlja noseča Anna zaroko z Murkom, ko zagleda na vratih toliko objokovanega Kraglerja, ki je zdaj le še bleda senca samega sebe. H kateremu koli se bo že zatekla med dva snubca razdvojena Anna, ne bo našla miru za dolgo, kajti mi vemo, da bobni v noči naznanjajo vzpon totalitarizmov in novo vojno vseh vojn.

Ozadje (povzeto po gledališkem listu)

Bertolt Brecht (1898–1956), ki je prejel za to zgodnje delo Kleistovo nagrado, na zanj značilen, duhovito piker način izriše zgodbo malih ljudi na veliki freski monumentalnih zgodovinskih premikov. V mojstrskem prepletanju intimnih pretresov in podrhtavanja tal ob uličnih nemirih se ne pozabava zgolj s človeško zaverovanostjo v lastno usodo in s tem usodno zaslepljenostjo ob globalnih spremembah, temveč postavi pod vprašaj tudi samo gledališko konvencijo. Bobni v noči so bili leta 1919, v času nastanka, izjemno aktualni, celo aktualistični, z njimi se je Brecht neposredno odzval na burno družbenopolitično dogajanje v Nemčiji po koncu 1. svetovne vojne. Iz zgodovinskih dejstev, ki so v zgodbi Bobnov dobro prepoznavna, kmalu ugotovimo, da čas dogajnja ni le »neka novembrska noč«, ampak so to lahko samo noči med 11. in 30. novembrom 1918. 11. novembra 1918 ob 11. uri je namreč poražena nemška vojska podpisala premirje, kar je pomenilo konec vojne in začetek vračanja vojakov s front in iz ujetništva domov. Taka je tudi zgodba Brechtovega protagonista Andreasa Kraglerja. Ozadje, na katerem se odvija zgodba treh protagonistov (Kragler, Anna, Murk), je upor spartakovcev¹ po vzoru oktobrske revolucije s ciljem ustanoviti socialistično republiko; upor je bil 11. januarja 1919 krvavo zatrt. Brecht najverjetneje piše dramo pod vtisom zatrtja tega upora.
V Bobnih tečeta vzporedno dve dogajanji, dve zgodbi. Prva je intimna in izmišljena. Gre za ljubezensko zgodbo, ljubezenski trikotnik (Kragler, Anna, Murk), ki predstavlja učinkovit dramski zaplet in tudi oster konflikt. Druga, politična zgodba, upor spartakovcev v časopisni četrti, se odvija ob prvi. O njej izvemo malo, navzoča je kot dogodkovno ozadje, o katerem poročajo stranske osebe (lumpenproletariat, ki služi predvsem barvanju vzdušja), in kot bobneča zvočna kulisa. Že sama lokacija, časopisna četrt, ki vsebuje element zgodovinske realnosti, je za upornike strateško zelo pomembna, saj tisti, ki v času boja obvladujejo medije, lahko obvladujejo javno mnenje in si s tem močno povečajo možnosti za uspeh.
Zgodba o vrnitvi odpisanega vojaka se v Bobnih v noči izpelje v romantično zgodbico o zvestobi in pristni ljubezni, o zmagi srca nad vojnim dobičkarstvom in kalkuliranjem. Takšno poudarjanje sentimentalnega momenta intimne zgodbe se kaže kot Brechtovo norčevanje iz romantične ljubezni. Bobni v noči so besedilo kričečih kontrastov: romantična ljubezen je v ostrem nasprotju z zgodovinskimi razmerami, v katerih je država izčrpana, ljudje pa sestradani. Smešenje idealov, ki na videz obvladujejo zgodbo, je eden od bistvenih razlogov za žanrsko oznako komedija.
Temeljno sporočilo (meta)komedije Bobni v noči je to, da je prav meščanski intimizem zlagan, sprevržen in nesmiseln. Da je le papirnata kulisa, ki se postopoma ruši in podira in jo skuša Brecht s svojim značilnim intelektualnim humorjem razgaliti in raztrgati. In to ne glede na to, da je realni zgodovinski trenutek vse prej kot optimističen.

¹Spartakovci so bili levo revolucionarno krilo socialdemokratske stranke in akterji povojne revolucije v Nemčiji takoj po 1. svetovni vojni. Vodila sta jih Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht, ki sta bila v noči na 16. januar 1919 brutalno umorjena.