Lili – razglednice futuristične ljubezni Iz življenja Lili Brik in Vladimirja Majakovskega
2008
Krstna uprizoritev
Producenta Društvo ustvarjalk sodobnega plesa Celinka in MGL
Premiera 18. decembra 2008
fotografije Miha Fras
Avtorica dramatizacije in režiserka Klavdija Zupan
Dramaturginja in koreografka Uršula Teržan
Skladatelj Mario Marolt
Kostumograf in oblikovalec maske One Fiction Factory
Scenografka Celinka
Oblikovalec svetlobe Titovi Tatovi
Avtorja videa Urška Boljkovac in Damijan Kracina
Igrajo Mirjam Korbar Žlajpah, Milan Štefe, Uršula Teržan in Igor Sviderski.
Klavdija Zupan Razglednice futuristične ljubezni
Današnji čas hitre elektronske komunikacije izloča trajnejše oblike pisne kulture, kakršno so v preteklosti tvorila prav pisma. Elektronska pošta in portali svetovnega spleta vključujejo vizualne in zvočne elemente, toda ali možnost široke izbire aplikacij resnično odraža osebno noto pišočega? Intimnost se je umaknila hitrosti. Pisma preteklih obdobij tako ne le vzbujajo občutek nostalgije po časih intimnejše, predvsem pa izrazito osebne komunikacije, temveč na subtilen način odkrivajo večplastnost odnosov dopisovalcev. Pisma, izmenjana med Lili Brik (1891–1978) in Vladimirjem Majakovskim (1893–1930), so tako neposredne priče njunega kompleksnega odnosa, ki do danes spodbuja najrazličnejše interpretacije.
Ljubezen med Lili in Vladimirjem v realnosti ni dolgo trajala, toda v literaturi je Vladimir zgradil svoji Lilji svet, v katerem je ostala večno njegova. V poeziji je ostala nedosežno intrigantna, živa priča intenzivnega čustovanja pesnika, ki je s svojo življenjsko slo jezdil na vrhu vala revolucionarnega časa in se spuščal v temne globine svoje duše zgolj z njeno podobo.
Gledališki prikaz tako kompleksne zgodbe je nujno omejen na posamezne impresije. Zgodba ljubezenske zgodovine Lili in Vladimirja je prikazana skozi tri različne pripovedne ravni – v igranih prizorih z imaginarnimi dialogi, ki bi se lahko zgodili med ljubimcema, v plesnih sekvencah, pri katerih se čustva ali tudi pričakovanja ljubimcev selijo v polje umetnosti, in s filmom, ki njuno zgodbo nadgrajuje z vizualnimi impulzi. Vse tri ravni predstave se sestavijo v slikovit album impresij čudovite ljubezenske zgodbe, ki je probleme in ovire vsakdanjosti premagovala z umetnostjo. Film, ples, gib in besede v predstavi Lili nanizajo album razglednic futuristične ljubezenske zgodbe, kot sta jo živela bard revolucije Vladimir Majakovski in nesporna ikona Lili Brik.
Uršula Teržan Futurizem, ki je bil in je
Mar se lahko odvrti ves žar časa, osebne zgodbe in s tem tesno povezano ustoličevanje občutljive umetnosti – veselje in tragika tega sveta skozi gib in čustva, brez pretirane »glume« in pogosto brez ene same izgovorjene besede? Ta vprašanja postavljam nasproti vsebinsko preprostejšim, pa morda bolj plesnim predstavam. Med principoma je neskončno dolga nit, ki pa ju nekje daleč narazen vendarle stika: TELO.
Bolj ko se potopiš v čas začetkov sodobnega plesa, futuristov, konstruktivistov, revolucionarjev pred skoraj stotimi leti, bolj se zdijo njihova vsebina in razlog za ustvarjanje umetnosti in človekov boj za novo in pravo/pravično sodobni in današnji. Razumevanje tedanjih invencij, abstraktnih oblik – v arhitekturi, slikarstvu, plesu in gledališču – nam izostri povečavo in tako se nam zdijo moderne in »budetljanske« celo danes.
Ali se je skozi ves ta čas človeškega gnanja za višjim ciljem, od futuristov do nas, kaj zares spremenilo: smo na višji ravni, nas zares zanimajo drugačna – zrelejša in bolj futuristična vprašanja: smo se odlepili od povprečnosti preprostega telesa in uma? Ali smo abstraktnejši in SMO futuristi??? Smo mar napredovali v razvoju gledališča in razumemo povezanost telesa z logosom in obojega s čustveno inteligenco, ki se svetlika skozi odrsko prezenco? Raziskujemo psihološko-gibna stanja in odnose med dramskima likoma, privlačnostne in odbojnostne pole ter nenehna prehajanja med realnim in fantastičnim in končno njuno soustvarjanje/tvorjenje najmodernejše umetnosti »budetljanov« – futuristov z vsem TELESOM in DUŠO.
Celinka – društvo ustvarjalk sodobnega plesa
Celinka je leta 2000 ustanovljeno društvo ustvarjalk sodobnega plesa. Kot skupina se je Celinka začela formirati že leta 1998 pri nastajanju predstave 100 % v koreografiji Uršule Teržan, dramaturgiji Klavdije Zupan in produkciji Plesnega teatra Ljubljana, v okviru programske sheme Prvenci. V produkciji Celinke so nastale še plesne predstave: 200 % (2000, Gledališče čez cesto), Vesolje 2002 (2001 – delo v nastajanju, PTL), Doma, se mi zdi (2002, LGL), Sirene (2003, MGL), Karneval (2004, MGL), Maske (2005, MGL, Šentjakobsko gledališče), Etide na Zločin in kazen (2006, MGL), Kraljestvo proteusa (2006, Postojnska jama, Ljubljanski grad), Lassana hair show (2007, CD) in Dvojno zlo (2007, MGL), vse v koreografiji Uršule Teržan.
Poleg nje sta stalna sodelavca dramaturginja Klavdija Zupan in mojster za tehnikalije Anže Kreč, drugi akterji in sodelavci pa se zbirajo projektno. Dozdaj so sodelovali: Dominika Kacin, Tanja Skok, Marinka Ribič, Elena De Vega, Neja Kos, Nina Skrbinšek, Jana Menger, Petra Žist, Gašper Jarni, Žak Valenta, Mojca Funkl, Nataša Živkovič, Juta Žuraj, Urša Vidmar, Sonja Kerin, Rosana Horvat Štorgelj, Matevž Biber, Gašper Malnar, Igor Sviderski.
S predstavo 200 % je Celinka sodelovala na festivalih Break 21 (Ljubljana 2000), Gledos (Kranj 2000), Ana Desetnica (Ljubljana 2001), Primorski poletni festival (Koper 2001), Sarajevo (2001), 10. Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja Infant (Novi Sad 2002), BELEF (Beograd 2002), Gibanica (Ljubljana 2003); s predstavo Dvojno zlo pa na festivaluExodos (2007).
Jedro Celinke sodeluje tudi z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, v katerega produkciji je skupaj z baletnimi plesalci SNG Opera in balet Ljubljana ustvarilo koreografije Relativne princeske (2006, CD), Insekti (2007, CD) in Celinka (2008, CD).
www.celinka.net
|
