Sergi Belbel Mobilec

Digitalna telefonska komedija

Premieri 6. in 7. oktobra 2007

Predstava traja 1 uro in 45 minut in nima odmora.

fotografije Barbara Čeferin

Prevajalka Alenka Klabus Vesel

Režiser Boris Ostan

Dramaturginja Clare M. Brennan

Scenografka Petra Veber

Kostumografka Slavica Radović

Avtor glasbe Igor Nardin

Lektorica Maja Cerar

Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat

Avtor poslikave scene Dane Radulović

Igrajo

Sara Jožica Avbelj

Rosa Mojca Funkl

Claudia Bernarda Oman

Jan Gregor Gruden

Kratka zgodba in ozadje

Mobilec, napisan leta 2005, je še zlasti igriv zgled Belbelove sposobnosti, da pritegne občinstvo z uglajenim - vendar nikoli dolgočasnim - gledališčem. Vsi štirje liki so že od začetka igre v težavah: Sara (Jožica Avbelj) in njena hči Rosa (Mojca Funkl) imate težave z moškimi v svojem življenju, Claudia (Bernarda Oman) se boji, da bo izgubila sina Jana (Gregor Gruden), Jan pa se boji, da bo ostal do konca življenja priklenjen na Claudio. Ta dva para se zmedeno prepletata, ko na letališču eksplodira podtaknjena bomba, ki je bila, kot se izkaže, sprožena preko mobilnega telefona. Bombe in vsa kaotična situacija povzročijo čustvene krize, zaradi katerih so se liki prisiljeni soočiti s svojo identiteto in spomini ter na novo razmisliti o njih. Eksplozije na letališču razstvarijo vsakodnevne svetove glavnih likov in jim s tem, ko jih potisnejo v boleča stanja in razmere, nakažejo možnost, da se osvobodijo verig preteklosti. Da bi dojeli to možnost, pa se morajo naučiti sporazumevati neposredno s svojim pristnim jazom ter pristno drug z drugim in svetom okoli sebe. Večina komičnosti v igri je plod Belbelovega domiselnega izkoriščanja neštetih možnosti, ki jih ponuja telefon: zdaj je maska, zdaj zaslon, zdaj zvodnik, prenašalec virusov, odlagališče spominov, tempirana bomba in seveda smrtonosni detonator eksplozij. Je predstava na odru komedija ali tragedija? Zgolj osebna imena, nobenega ozadja, karakterne poteze, ki ne kažejo nobene izrazite, junaške posebnosti, nas z Belbelovim peresom seveda vodijo v žalostni svet sodobne komedije, zvrst, v kateri je človek oropan svojega dostojanstva, svoje veličine.

Drama Segija Belbela je vzeta iz vsakdanjega sveta. Zaradi pogovornega jezika in junakov, ki jih lahko srečamo v vsakem boljšem hotelu, se zdi le kratka črtica o tem, kaj bi se zgodilo, če … Toda Belbelova igra je mnogo več od katastrofalne vizije prihodnosti. V prvi vrsti je to razmišljanje o odnosu med resničnostjo in virtualnim svetom, ki obstaja na ekranih. Belbelov teroristični napad z dogajanjem na letališču vzbuja asociacijo na 11. september 2001 v New Yorku in na atentat na železniški postaji Atocha 11. marca 2004 v Madridu, na najbolj pretresljiva in medijsko odmevna atentata na civilno prebivalstvo v razvitih zahodnih družbah. Mobilec je tudi igra o mobilnem telefonu, ki je stvarna metafora komunikacijskega kanala. Nekaj, kar držimo v roki in kar nas fizično povezuje z drugimi. Jezik je komunikacija, ki poteka po tenkih, nevidnih žicah, spletenih iz besed. Belbelova drama se torej sprašuje tudi o naravi samega jezika, o tem, kako nas jezik veže v skupnost. Katalonski avtor je zaradi svoje zgodovine še bolj zavezan svojemu jeziku. V Kataloniji "domača beseda" ni nekaj samoumevnega. Katalonščina je bila v prvih petih letih frankizma popolnoma prepovedana, v tem jeziku se ni smela natisniti niti ena sama knjiga. Objavljale pa so se s pomočjo prevar. Danes seveda ni več tako, a katalonščina še zdaleč ni samoumevna, ne na cestah, ne v službi, ne v knjigarnah. Seveda pa je literarna produkcija zelo živa, na leto izide skoraj trikrat toliko knjig kot v slovenščini, proda se dva milijona gledaliških vstopnic, a vendarle katalonščina obstaja v prostoru, ki ga mora ves čas deliti z močnejšim bratom. Katalonska književnost počasi prodira v svet, počasi se tudi v mednarodnem prostoru krepi zavest, da gre za tradicijo, ki se je razvijala samostojno in ločeno od nepopustljive španske tradicije in kulture, skozi dolga stoletja. Sergi Belbel je avtor, ki se zaveda pomembnosti katalonskega jezika, katalonske literature in kulture, prav zato ga tudi imenujejo "rešitelj katalonske dramatike".

O avtorju

Sergi Belbel je bil rojen leta 1963 v Terasi, večjem industrijskem mestu blizu Barcelone, v špansko govoreči družini priseljencev, ki so v razviti severni regiji iskali boljše življenje. Odločitev za pisanje v katalonščini je torej čisto zavestna. Diplomiral je iz francoske in romanske književnosti v Barceloni. Njegove prave vzornike je treba iskati tudi v drugih sodobnih evropskih in ameriških dramatikih. Študiral je pri dramatiku in režiserju Joséju Sanchisu Sinisterri in leta 1983 pomagal ustanoviti Aula de Teatre. Že pred diplomo je ustvarjal igre, po diplomi (1986) pa so v Barceloni že uprizarjali dve njegovi deli. Po zgodnjem uspehu je napisal več kot dvajset dramskih del (poleg njih pa še filmske in televizijske scenarije) in prejel zanje tudi več nagrad. Po letu 1988 je predaval dramsko tehniko, v katalonščino je prevedel dela številnih avtorjev, med drugimi Racina, Georgesa Pereca, Bernard-Marieja Koltesa in Moliera, režiral je svoja dela in dela drugih. Leta 2005 je bil imenovan za umetniškega direktorja Teatra Nacional de Catalunya.
Mobilec je že Belbelovo tretje dramsko delo, ki ga uprizarjamo v Sloveniji. Pred tem so bile leta 1996 v ljubljanski Drami uprizorjene njegove Nežnosti, v sezoni 1999/2000 pa Po dežju. Njegova tretja dramska predstava v slovenščini že sama po sebi potrjuje, kako uveljavljen je ta relativno mladi dramatik zunaj mej svoje dežele.