Joseph
Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick Goslač na strehi
Mjuzikel
Premieri 13. in
14. septembra 2007
Predstava
traja 2 uri in 45 minut
in ima en odmor.
fotografije Miha Fras
Prevajalec
pesmi Milan
Dekleva
Prevajalka
dialogov Alja
Predan
Režiser Stanislav
Moša
Glasbeni
vodja in dirigent Žarko
Prinčič
Koreograf Vladimir
Kloubek
Dramaturginja Petra
Pogorevc
Scenograf Jože
Logar
Kostumografka Andrea
Kučerová
Korepetitor Jože
Šalej
Lektorica Maja
Cerar
Oblikovalec
zvoka Grega
Forjanič
Oblikovalec
svetlobe Brane
Šulc
Dramaturška
svetovalka Alja
Predan
Strokovni
svetovalec Klemen
Jelinčič Boeta
Asistent
režiserja (študijsko) Lev
Predan Kowarski
Igrajo
Tevje Janez
Starina / Janez Hočevar k. g.
Golde Nadja
Strajnar Zadnik / Judita
Zidar
Cejtel Jana
Zupančič
Hodel Ana
Dolinar
Hava Iva
Krajnc
Šprince Nina
Bjelica k.g.
Bjelke Zala
Linea Rutar k. g.
Jente Boninsegna
Motel Kamzojl Jaka
Lah
Perčik Matej
Puc
Lazar Volf Jožef
Ropoša
Mordehaj Boris
Kerč
Rabin Ivan
Jezernik k. g.
Mendel Gaber
K. Trseglav
Avram Tomaž
Pipan
Nahum Silvij
Božič
Stražnik Boris Ostan
Fjedka Domen
Valič
SašaDomen
Anžlovar k. g. / Matic Smolnikar k. g.
Zbor
Tina
Bremec, Ana Erčulj, Višnja Fičor, Janja Gomboc,
Irena Lesjak, Ana Plemenitaš, Laura Zafred, Romina
Džafić, Domen Anžlovar, Metod Banko, Andraž Kavčič,
Domen Križaj, Primož Križaj, Marko Peternel, Matic
Smolnikar, Klemen Torkar
Orkester
Žarko
Prinčičdirigent
Matej
Grahek flavta,
picolo
Aleš
Suša klarinet
Blaž
Trček klarinet
in bas klarinet
Dominik
Krajnčan trobenta
Peter
Jevšnikar trobenta
Klemen
Repe pozavna
Aleš
Rendla tolkala
Jože
Šalej harmonika,
celesta
Marko
Mozetič kitara,
mandolina
Jelena
Ždrale violina
Klemen
Bračko violina
Maja
Fleischman violina
Matjaž
Sekne viola
Klemen
Hvala violončelo
Darko
Rošker kontrabas,
tuba
Zgodba
Goslač na strehi je postavljen v carsko
Rusijo leta 1905, v občutno idealizirano vasico
Anatevka, kjer je večinsko prebivalstvo sicer
judovsko, vendar se mora kljub temu podrejati
volji ruske manjšine. Gre za območje na tako imenovanem
"ozemlju naselitve", kjer so Judje v carski Rusiji
živeli pod strogim nadzorom oblasti. Leto 1905
pomnijo Judje po vsem svetu kot črno leto pogromov,
v katerih je v carski Rusiji umrlo na stotine
ljudi, več deset tisoč pa jih je čez noč ostalo
brez imetja in doma. "Štetl" pomeni v jidišu 'mestece'
in je naselbina, v kateri so Judje večinsko prebivalstvo.
Prebivalci štetlov so se od drugih ločevali po
veri in jeziku, svojo drugačnost pa so izkazovali
tudi z obleko in videzom. Življenje v štetlu,
v tem primeru Anatevki, poteka na osnovi judovskih
navad moralnega, etičnega in socialnega značaja
- po njih živi tudi glavni junak Tevje (Janez
Starina / Janez Hočevar k. g.) z ženo Golde (Judita
Zidar / Nadja Zadnik Strajnar). Mlekar Tevje in
Golde imata pet hčera (Jana Zupančič, Ana Dolinar
AGRFT, Iva Krajnc, Nina Bjelica k. g., Zala Linea
Rutar k. g.). Tevje je globoko veren človek, ki
pa ima z Bogom oseben odnos: z njim se pogovarja
in prereka, se pritožuje čez njegove odločitve
in se z njim tudi pogaja. Vdan je religiji in
tradicionalnim vrednotam, ki jih že stoletja neguje
vsa Anatevka. Vendar pa se svet in civilizacija
zunaj na videz varnega zavetja štetla hitro spreminjata.
Te spremembe se odrazijo na starejših treh hčerah,
ki se uprejo volji staršev in vaške skupnosti
ter si same izberejo ženina. Tradicionalne vrednote
družine in varnost Tevjevega sveta se zamajejo.
Njegov svet začne razpadati. Prva hči si sama
izbere za ženina krojača in si s težavo pribori
očetovo dovoljenje za poroko. Druga hči si izbere
študenta-politika in prosi očeta le še za blagoslov.
Tretja pa si izbere ruskega vojaka, kar je za
Tevja nekaj najhujšega, saj izbranec ni Jud. Za
Tevjev miselni svet je ta izbira nesprejemljiva,
zato je hči zanj izgubljena.
Obenem se tudi Anatevki nezadržno bliža vihar
zgodovine: sprva se pokaže kot opozorilni pogrom
nad Judi, ob koncu pa tudi kot izgon in obsodba
na večno pregnanstvo in vandrovstvo. Tako se tudi
Tevje z ženo in najmlajšima hčerama napoti v Ameriko,
kjer se jim bo pridružila še najstarejša hči z
možem in otročičkom.
Goslač iz naslova ni samo eden od številnih vaščanov,
temveč nas nagovarja na višji in splošnejši ravni.
Njegov pomen že uvodoma pojasni Tevje, ko pravi,
da je goslač na strehi vsak, ki se "trudi izvabiti
iz gosli prijetno melodijo, ne da bi si pri tem
zlomil vrat". Gre za prispodobo lovljenja ravnovesja
med tradicionalnim življenjem, ki ga Judom zapovedujeta
religija in kultura, ter spremembami v modernizirani
in politično turbulentni družbi na pragu 20. stoletja,
ki je imelo poleg mnogih osvobajajočih razsežnosti
tudi svojo mračno plat.
Ozadje
Goslač zajema snov iz štirih od skupaj
osmih zgodb Šoloma Alejhema, pisatelja in dramatika,
enega ključnih utemeljiteljev jidiš literature,
ki se je rodil v štetlu na ozemlju današnje Ukrajine
in se po pogromih v Odesi in Kijevu leta 1914
zatekel v ZDA; psevdonim je povzel po starem hebrejskem
pozdravu "mir s teboj". Alejhemove zgodbe danes
najpogosteje beremo pod skupnim naslovom Mlekar
Tevje. V resnici niso nastajale skupaj, ampak
posamično, med nastankom prve in zadnje pa je
minilo dvajset let (1894-1914). Enega ključnih
dejavnikov za tako velik uspeh Goslača je treba iskati v dejstvu, da je avtorjem mjuzikla
uspelo strniti Alejhemove zgodbe ter jih razpreti
v dveh smereh. Tevje je v Goslaču prikazan
kot arhetipski pater familias, čigar izkušnje
so vezane na izgubljeni svet judovskih štetlov,
kar je pri gledalcih zbudilo nostalgijo in sentiment,
njegovo mišljenje pa je hkrati odsevalo vrednote
ameriškega liberalizma iz petdesetih in zgodnjih
šestdesetih let 20. stoletja. Svet Alejhemovih
zgodb postane v Goslaču eksotično ozadje
univerzalne zgodbe o moči ljubezni, medgeneracijskih
konfliktih, mejah tolerance in usihanju tradicije
v luči modernizacije. Naslov Goslač na strehi
so si avtorji izposodili pri sliki Marca Chagalla
in naj bi bil metafora za preživetje s pomočjo
tradicije in veselja.
Premiera mjuzikla Goslač na strehi je bila
22. septembra 1964 v Imperial Theatru v New Yorku.
Po predlogi avtorjev (dialogi: Joseph Stein, glasba:
Jerry Bock, pesmi: Sheldon Harnick) je bodočo
uspešnico režiral in koreografiral Jerome Robbins,
produciral pa Harold Prince. Goslač na strehi je obveljal za prvi mjuzikel v zgodovini Broadwaya,
ki je presegel magično mejo 3.000 ponovitev. Na
sporedu se je obdržal osem let, doživel nekaj
selitev na druga broadwayska prizorišča in osvojil
devet nagrad tony. Filmsko različico Goslača je leta 1971 režiral Norman Jewison, ki je v Tevjevo
vlogo zasedel igralca Haima Topola, kot goslača
pa angažiral slovitega violinista judovskega rodu
Isaaca Sterna. Film je postal svetovna uspešnica
in osvojil tri oskarje, med drugimi ga je dobil
avtor aranžmajev in dirigent John Williams.
|
