Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb Kabaret

Mjuzikel

Premieri 19. in 20. septembra 2006

Predstava traja 2 uri in 30 minut in ima en odmor.

fotografije Žiga Koritnik, Tone Stojko

Prevajalec pesmi Milan Dekleva

Prevajalka dialogov Alja Predan

Režiser Stanislav Moša

Glasbeni vodja in dirigent Žarko Prinčič

Koreograf Igor Barberić

Dramaturginja Alja Predan

Scenograf Jaroslav Milfajt

Kostumografka Andrea Kučerová

Lektor Arko

Oblikovalec zvoka Grega Forjanič

Oblikovalec svetlobe Brane Šulc

Asistent režiserja Boris Kobal

Asistentka koreografa Lidia Iveković

Igrajo

Konferansje Uroš Smolej

Sally Bowles Iva Krajnc

Cliff Bradshaw Matej Puc

Ernst Ludwig Gaber K. Trseglav

Fräulein Schneider Jette Ostan Vejrup / Marijana Jaklič Klanšek k.g.

Herr Shultz Janez Starina

Fräulein Kost Petra Veber Rojnik / Ajda Smrekar k. g.

Max Boris Kerč

Deklici Lana Sernec k.g. / Zala Linea Rutar k.g.

Dečka Dan David Mrevlje Natlačen k.g., Tilen Udovič k.g.

Mornarji, natakarji, nacisti Tomaž Pipan, Domen Valič, Vladimir Janc k.g.

Dekleta kluba Kitkat

Lulu Ana Dolinar

Frenchie Ana Hribar AGRFT

Helga Tjaša Ferme AGRFT

Rosie Eva Kraš AGRFT

Fritzie Tinkara Končar

Dixie Sara Živkovič k.g.

Swing Ajda Smrekar k.g.

Orkester kluba Kitkat

Žarko Prinčič dirigent, klavir

Aleš Suša sopran saksofon, alt saksofon, klarinet, flavta

Hugo Šekoranja sopran saksofon, alt saksofon, flavta

Primož Fleischmann sopran saksofon, tenor saksofon

Blaž Trček bariton saksofon, klarinet, bas klarinet

Dominik Krajnčan trobenta

Peter Jevšnikar trobenta

Klemen Repe pozavna

Marjan Petrej pozavna

Darko Rošker tuba, kontrabas

Aleš Rendla tolkala

Marko Mozetič bendžo, kitara

Jože Šalej harmonika, klavir

Gostje kluba Kitkat

Ivan Jezernik k.g.,

Lučka Berlot k. g.,
Marjeta Cerar k. g.,

Martina Kavčnik k. g.,
Zala Simčič k. g.,

Matjaž Balažic k. g.,
Luka Ortar k. g.,

Jože Pavšič k. g.

Kratka zgodba:

Dogajanje je postavljeno v Berlin leta 1931, v čas brezskrbnega življenja in nepozabnih zabav, ko pa se hkrati tudi začenja vzpon nacizma in Adolfa Hitlerja. Mlad ameriški pisatelj Cliff Bradshaw na vlaku spozna Ernsta Ludwiga, ki mu v Berlinu priskrbi sobo pri gospe Schneider in ga tudi popelje v svet berlinske nočne zabave. V klubu Kit Kat spozna pevko in plesalko Sally Bowles, ki se kaj kmalu naseli pri njem, v sobi gospe Schneider, pri kateri prebivajo tudi nekateri drugi akterji zgodbe. Namesto pisanju se Cliff posveča nori zabavi, vendar se že čuti prihod nacističnih grozot. Zgodba prepleta resnične momente ljubezni, nora doživetja in spoznanja Cliffa, Sally in drugih likov, hkrati pa se poglobi v bistvo posameznikove usode, njegova čustva in občutenja ter strasti, ki se prepletajo v življenju.

Ozadje:
Ameriški pisatelj in igralec Christopher Isherwood je v Berlinu, z manjšimi presledki, prebival med letoma 1929 in 1933. Svoja poznanstva in izkušnje v najbolj dekadentnem obdobju med vojnama je zapisoval v dnevnik in iz njega črpal snov za zgodbe, ki jih je kasneje zbral pod skupnim naslovom Berlin Stories. Ena izmed zgodb govori tudi o njegovi prijateljici, pevki v kabaretu, Sally Bowles. Slednjo zgodbo je John Van Druten leta 1951 predelal v dramo I Am a Camera in po tej je bil leta 1955 posnet film. Leta 1966 pa je nastala broadwayska uspešnica, mjuzikel Kabaret, ki je naslednje leto prejela kar devet nagrad tony. Mjuzikel Kabaret so na Broadwayu oživili še dvakrat, leta 1987 in 1998. Uprizoritev iz leta 1998 so imeli gledalci do leta 2004 priložnost videti 2377 krat, kar pomeni, da je Kabaret postal tretji največkrat igrani obnovljeni mjuzikel na Broadwayu. Leta 1972 je bil v režiji Boba Fosseja in z znamenito zasedbo Lize Minelli, Michaela Yorka in Joela Greya posnet istoimenski film, ki pa se je od prvotne zgodbe že rahlo oddaljil.

O režiserju:
STANISLAV MOŠA je ravnatelj in režiser Mestnega gledališča v Brnu, tekstopisec in libretist, rojen leta 1956 v kraju Nový Jičín na Češkem. Po maturi je naprej študiral glasbo in dramo na Ostravskem državnem konservatoriju, nato pa nadaljeval študij na Janáčkovi akademiji za glasbeno-dramsko umetnost (JAMU) v Brnu (oddelek za režijo). Po diplomi leta 1983 je postal hišni režiser tedanjega Gledališča bratov Mrštík. Od 1984 do 1994 je poučeval na Janáčkovi akademiji in tri leta tudi vodil tamkajšnji Dramski studio MARTA. Leta 1990 je postal umetniški vodja Gledališča bratov Mrštík, dve leti pozneje pa ravnatelj preimenovanega Mestnega gledališča v Brnu. Po njegovi zaslugi je leta 2004 Brno (in Češka sploh) dobilo novo gledališko stavbo s 680 sedeži, ki sodi v sklop Mestnega gledališča in je predvsem namenjena in opremljena za uprizarjanje mjuziklov. Moša je zrežiral več kot stodvajset predstav na Češkem in v tujini (Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Slovenija, Slovaška, Hrvaška, Luksemburg). V Sloveniji je prvič režiral leta 1985, in sicer v Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica, pozneje pa tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst.

O dirigentu in glasbenem vodji:
ŽARKO PRINČIČ je kot devetnajstletnik začel svojo glasbenogledališko umetniško pot v uprizoritvi Brechtove Opere za tri groše (rež. P. Lotschak, SNG Drama Ljubljana) kot aranžer, pianist in vodja orkestra. V letu 2002 je v isti vlogi, prav tako v ljubljanski Drami, nastopil v novi uprizoritvi Opere za tri groše (rež. M. Zupančič). Študiral je klavir in dirigiranje v Ljubljani (kontrapunkt in harmonijo pri Z. Cigliču) in v Zagrebu pri dirigentu Lovru von Matačiću ter bil njegov asistent. Izpopolnjeval se je na Dunajskem konservatoriju pri prof. Rainhardu Schwarzu, v Parizu pri Gérardu Devosu in v kölnski Operi pri siru Johnu Pritchardu. Kompozicijo je študiral v Parizu in v Bayreuthu. V Parizu, kjer je živel osem let, je vodil različne orkestre in l. 1989 ustanovil Orchestre d'Harmonie des Conservatoires de Paris. Dirigiral je v Operi SNG Ljubljana, kjer je bil tudi direktor. Kot dirigent je vodil številne orkestre in zbore, med drugim Zagrebško filharmonijo, Dubrovniški mestni orkester, v Franciji Jeune Philharmonie, Orchestre d'Harmonie des Conservatoires de Paris, La Simfonietta de Picardie ... Piše komorno glasbo, klavirske skladbe, jazzovsko glasbo in scensko glasbo, s katero je večkrat sooblikoval uprizoritve v vseh slovenskih profesionalnih gledališčih. Kot pianist se udejstvuje tudi na jazzovskem področju (bil je član ene od zasedb Mladih levov, ustanovil je nekaj jazzovskih triov ...) in v drugih glasbenih zvrsteh. Nekaj let je po pet ur na dan igral v slovitem umetniškem kabaretu Lapin Agile na Montmartru, v ljubljanski Kinoteki pa je improviziral kot pianist na retrospektivah nemega filma ... Je profesor za gledališko petje na ljubljanski AGRFT.

O koreografu:
IGOR BARBERIČ je rojen v Zagrebu in je začel kariero kot član Sodobnega plesnega združenja Zagreb. Po dvoletnem študiju na Plesni akademiji Vlaamosa v Belgiji je prvič nastopil kot Mike v Chorus Line in se predstavil na turneji po Nizozemski. Kasneje se je preizkusil v Nesrečnikih v Duisburgu ter Briljantini in Chicagu v Düsseldorfu. Prav tako je nastopal v Vročici sobotne noči, kasneje pa se je priključil še evropski turneji z mjuziklom Cats. V zadnjih dveh letih pa se je posvetil predvsem koreografskemu delu. Poleg drugih znanih mjuziklov je svoje znanje pokazal v delih, kot sta West Side Story (Hrvatsko narodno kazalište Zagreb 2003) in Chicago (Zagrebačko gradsko kazalište Komedija 2004). V Mestnem gledališču Brno pa je sodeloval pri naslednjih projektih: Hair, Joseph and The Amazing Technicolor Dreamcoat, Magical Broadway in Fame.

Uroš Smolej je za vlogo Konferansjeja prejel Severjevo nagrado za leto 2006, Dnevnikovo nagrado, Borštnikovo nagrado za leto 2007 in nagrado Prešernovega sklada za leto 2008.
Jette Ostan Vejrup je za vlogo Fräulein Schneider prejela Borštnikovo nagrado za leto 2007.
Mestno gledališče ljubljansko je za predstavo prejelo Borštnikovo nagrado
za estetski preboj za leto 2007.