Joe
Masteroff, John Kander, Fred Ebb Kabaret
Mjuzikel
Premieri 19. in
20. septembra 2006
Predstava
traja 2 uri in 30 minut
in ima en odmor.
fotografije Žiga Koritnik, Tone Stojko
Prevajalec
pesmi Milan
Dekleva
Prevajalka
dialogov Alja
Predan
Režiser Stanislav
Moša
Glasbeni
vodja in dirigent Žarko
Prinčič
Koreograf Igor
Barberić
Dramaturginja Alja
Predan
Scenograf Jaroslav
Milfajt
Kostumografka Andrea
Kučerová
Lektor Arko
Oblikovalec
zvoka Grega
Forjanič
Oblikovalec
svetlobe Brane
Šulc
Asistent
režiserja Boris
Kobal
Asistentka
koreografa Lidia
Iveković
Igrajo
Konferansje Uroš
Smolej
Sally Bowles Iva
Krajnc
Cliff Bradshaw Matej
Puc
Ernst Ludwig Gaber
K. Trseglav
Fräulein
Schneider Jette
Ostan Vejrup / Marijana Jaklič Klanšek k.g.
Herr Shultz Janez
Starina
Fräulein
Kost Petra
Veber Rojnik / Ajda Smrekar k. g.
Max Boris
Kerč
Deklici Lana
Sernec k.g. / Zala Linea Rutar k.g.
Dečka Dan
David Mrevlje Natlačen k.g., Tilen Udovič k.g.
Mornarji,
natakarji, nacisti Tomaž
Pipan, Domen
Valič, Vladimir
Janc k.g.
Dekleta
kluba Kitkat
Lulu Ana
Dolinar
Frenchie Ana
Hribar AGRFT
Helga Tjaša
Ferme AGRFT
Rosie Eva
Kraš AGRFT
Fritzie Tinkara
Končar
Dixie Sara
Živkovič k.g.
Swing Ajda
Smrekar k.g.
Orkester
kluba Kitkat
Žarko
Prinčič dirigent,
klavir
Aleš
Suša sopran
saksofon, alt saksofon, klarinet, flavta
Hugo
Šekoranja sopran
saksofon, alt saksofon, flavta
Primož
Fleischmann sopran
saksofon, tenor saksofon
Blaž
Trček bariton
saksofon, klarinet, bas klarinet
Dominik
Krajnčan trobenta
Peter
Jevšnikar trobenta
Klemen
Repe pozavna
Marjan
Petrej pozavna
Darko
Rošker tuba, kontrabas
Aleš
Rendla tolkala
Marko
Mozetič bendžo,
kitara
Jože
Šalej harmonika,
klavir
Gostje
kluba Kitkat
Ivan
Jezernik k.g.,
Lučka Berlot k. g.,
Marjeta Cerar k. g.,
Martina Kavčnik k. g.,
Zala Simčič k. g.,
Matjaž Balažic k.
g.,
Luka Ortar k. g.,
Jože Pavšič k. g.
Kratka zgodba:
Dogajanje je postavljeno v Berlin leta 1931, v
čas brezskrbnega življenja in nepozabnih zabav,
ko pa se hkrati tudi začenja vzpon nacizma in
Adolfa Hitlerja. Mlad ameriški pisatelj Cliff
Bradshaw na vlaku spozna Ernsta Ludwiga, ki mu
v Berlinu priskrbi sobo pri gospe Schneider in
ga tudi popelje v svet berlinske nočne zabave.
V klubu Kit Kat spozna pevko in plesalko Sally
Bowles, ki se kaj kmalu naseli pri njem, v sobi
gospe Schneider, pri kateri prebivajo tudi nekateri
drugi akterji zgodbe. Namesto pisanju se Cliff
posveča nori zabavi, vendar se že čuti prihod
nacističnih grozot. Zgodba prepleta resnične momente
ljubezni, nora doživetja in spoznanja Cliffa,
Sally in drugih likov, hkrati pa se poglobi v
bistvo posameznikove usode, njegova čustva in
občutenja ter strasti, ki se prepletajo v življenju.
Ozadje:
Ameriški pisatelj in igralec Christopher Isherwood
je v Berlinu, z manjšimi presledki, prebival med
letoma 1929 in 1933. Svoja poznanstva in izkušnje
v najbolj dekadentnem obdobju med vojnama je zapisoval
v dnevnik in iz njega črpal snov za zgodbe, ki
jih je kasneje zbral pod skupnim naslovom Berlin
Stories. Ena izmed zgodb govori tudi o njegovi
prijateljici, pevki v kabaretu, Sally Bowles.
Slednjo zgodbo je John Van Druten leta 1951 predelal
v dramo I Am a Camera in po tej je bil
leta 1955 posnet film. Leta 1966 pa je nastala
broadwayska uspešnica, mjuzikel Kabaret,
ki je naslednje leto prejela kar devet nagrad
tony. Mjuzikel Kabaret so na Broadwayu
oživili še dvakrat, leta 1987 in 1998. Uprizoritev
iz leta 1998 so imeli gledalci do leta 2004 priložnost
videti 2377 krat, kar pomeni, da je Kabaret postal tretji največkrat igrani obnovljeni mjuzikel
na Broadwayu. Leta 1972 je bil v režiji Boba Fosseja
in z znamenito zasedbo Lize Minelli, Michaela
Yorka in Joela Greya posnet istoimenski film,
ki pa se je od prvotne zgodbe že rahlo oddaljil.
O
režiserju:
STANISLAV MOŠA je ravnatelj in režiser
Mestnega gledališča v Brnu, tekstopisec in libretist,
rojen leta 1956 v kraju Nový Jičín na Češkem.
Po maturi je naprej študiral glasbo in dramo na
Ostravskem državnem konservatoriju, nato pa nadaljeval
študij na Janáčkovi akademiji za glasbeno-dramsko
umetnost (JAMU) v Brnu (oddelek za režijo). Po
diplomi leta 1983 je postal hišni režiser tedanjega
Gledališča bratov Mrštík. Od 1984 do 1994 je poučeval
na Janáčkovi akademiji in tri leta tudi vodil
tamkajšnji Dramski studio MARTA. Leta 1990 je
postal umetniški vodja Gledališča bratov Mrštík,
dve leti pozneje pa ravnatelj preimenovanega Mestnega
gledališča v Brnu. Po njegovi zaslugi je leta
2004 Brno (in Češka sploh) dobilo novo gledališko
stavbo s 680 sedeži, ki sodi v sklop Mestnega
gledališča in je predvsem namenjena in opremljena
za uprizarjanje mjuziklov. Moša je zrežiral več
kot stodvajset predstav na Češkem in v tujini
(Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Slovenija,
Slovaška, Hrvaška, Luksemburg). V Sloveniji je
prvič režiral leta 1985, in sicer v Primorskem
dramskem gledališču Nova Gorica, pozneje pa tudi
v Slovenskem stalnem gledališču Trst.
O dirigentu in glasbenem vodji:
ŽARKO PRINČIČ je kot devetnajstletnik začel
svojo glasbenogledališko umetniško pot v uprizoritvi
Brechtove Opere za tri groše (rež. P. Lotschak,
SNG Drama Ljubljana) kot aranžer, pianist in vodja
orkestra. V letu 2002 je v isti vlogi, prav tako
v ljubljanski Drami, nastopil v novi uprizoritvi
Opere za tri groše (rež. M. Zupančič). Študiral
je klavir in dirigiranje v Ljubljani (kontrapunkt
in harmonijo pri Z. Cigliču) in v Zagrebu pri
dirigentu Lovru von Matačiću ter bil njegov asistent.
Izpopolnjeval se je na Dunajskem konservatoriju
pri prof. Rainhardu Schwarzu, v Parizu pri Gérardu
Devosu in v kölnski Operi pri siru Johnu Pritchardu.
Kompozicijo je študiral v Parizu in v Bayreuthu.
V Parizu, kjer je živel osem let, je vodil različne
orkestre in l. 1989 ustanovil Orchestre d'Harmonie
des Conservatoires de Paris. Dirigiral je v Operi
SNG Ljubljana, kjer je bil tudi direktor. Kot
dirigent je vodil številne orkestre in zbore,
med drugim Zagrebško filharmonijo, Dubrovniški
mestni orkester, v Franciji Jeune Philharmonie,
Orchestre d'Harmonie des Conservatoires de Paris,
La Simfonietta de Picardie ... Piše komorno glasbo,
klavirske skladbe, jazzovsko glasbo in scensko
glasbo, s katero je večkrat sooblikoval uprizoritve
v vseh slovenskih profesionalnih gledališčih.
Kot pianist se udejstvuje tudi na jazzovskem področju
(bil je član ene od zasedb Mladih levov, ustanovil
je nekaj jazzovskih triov ...) in v drugih glasbenih
zvrsteh. Nekaj let je po pet ur na dan igral v
slovitem umetniškem kabaretu Lapin Agile na Montmartru,
v ljubljanski Kinoteki pa je improviziral kot
pianist na retrospektivah nemega filma ... Je
profesor za gledališko petje na ljubljanski AGRFT.
O koreografu:
IGOR BARBERIČ je rojen v Zagrebu in je
začel kariero kot član Sodobnega plesnega združenja
Zagreb. Po dvoletnem študiju na Plesni akademiji
Vlaamosa v Belgiji je prvič nastopil kot Mike
v Chorus Line in se predstavil na turneji po Nizozemski.
Kasneje se je preizkusil v Nesrečnikih v Duisburgu
ter Briljantini in Chicagu v Düsseldorfu. Prav
tako je nastopal v Vročici sobotne noči, kasneje
pa se je priključil še evropski turneji z mjuziklom
Cats. V zadnjih dveh letih pa se je posvetil predvsem
koreografskemu delu. Poleg drugih znanih mjuziklov
je svoje znanje pokazal v delih, kot sta West
Side Story (Hrvatsko narodno kazalište Zagreb
2003) in Chicago (Zagrebačko gradsko kazalište
Komedija 2004). V Mestnem gledališču Brno pa je
sodeloval pri naslednjih projektih: Hair, Joseph
and The Amazing Technicolor Dreamcoat, Magical
Broadway in Fame.
Uroš
Smolej je za vlogo
Konferansjeja prejel Severjevo nagrado za
leto 2006, Dnevnikovo nagrado, Borštnikovo
nagrado za leto 2007 in nagrado Prešernovega sklada za leto 2008.
Jette Ostan Vejrup je za vlogo Fräulein Schneider
prejela Borštnikovo nagrado za leto 2007.
Mestno gledališče ljubljansko je za predstavo
prejelo Borštnikovo nagrado
za estetski preboj za leto 2007. |