| |
V petek, 30. januarja 2009, bomo odigrali že 100. ponovitev drame Johna Osborna Ozri se v gnevu o »generaciji jeznih mladeničev«,v prevodu Darje Dominkuš in v režiji Janeza Lapajneta.
V glavni vlogi Jimmyja Porterja nastopa gostujoči igralec Grega Zorc, v drugih vlogah pa Jaka Lah, Jana Zupančič, Mojca Funkl in Janez Starina. Premiera je bila 7. oktobra 2004.
Petindvajsetletni Jimmy Porter, ki prihaja iz revnega angleškega nižjega sloja, živi z ženo Alison, hčerjo starega polkovnika, v podnajemniškem stanovanju. Nekega nedeljskega popoldneva skupaj s prijateljem Cliffom »pasejo dolgčas«. Jimmy se Alison pritožuje, kako ga njeni bogati starši nikoli niso sprejeli, in nad ignoranco ljudi. Ko se s Cliffom za šalo stepeta, pri tem podreta likalno mizo. Alison se opeče, zato se z Jimmyjem spreta in Jimmy užaljen odide. Alison zaupa Cliffu, da je noseča, Jimmyju pa se boji povedati za otroka.
Alison pokliče prijateljica Helena Charles, gledališka igralka, in Alison jo povabi v njihovo stanovanje, to pa Jimmyju ni po godu. Po dveh tednih Alison pove Heleni, kako se Jimmy vede do njenih staršev in drugih družinskih prijateljev – zanj je to bitka nižjega sloja proti bogatim. Helena piše Alisoninemu očetu, naj pride po hčer.
Je Jimmy Porter res upornik brez razloga? Večni nezadovoljnež, ki mu ni mogoče ustreči? Ali pa morebiti govori v imenu vseh nas, ki smo že zdavnaj poteptali svoj čut za sočloveka in udušili notranji glasek vesti? Grega Zorc ga odigra brez močno izražene teatraličnosti, brez distance, že z vnaprejšnjim uvidom in morda tudi že dokončno sprijaznjenostjo z Jimmyjevo ranjenostjo /…/ Uspeva mu zadeti Jimmyjevo bolečino, iz katere črpa nepopustljivost in brezkompromisnost.
(Matej Bogataj, Delo, 12. 10. 2004)
Odprto pa ostane vprašanje: Ali je glavni junak izbojeval svoj razredni boj, ko je s svojo jezo, prezirom in gnevom direktno prizadel le eno pripadnico višjega družbenega razreda? Je jezni mladenič kaj spremenil v družbi, v kateri je živel, na katere ureditev je bil jezen in jo preziral? Kljub trenutnemu uživanju in vživljanju v dogajanja ob gledanju in poslušanju glavnih akterjev Osbornove drame, spremljanju dinamike odnosnih transakcij na odru, nas, ko ugasnejo odrske luči, vsebine še vedno spremljajo. Porajajo se primerjave z našimi čustvi jeze, vzroki, načini izražanja našega prezira, gneva, besa, agresije in celo nasilnimi dejanji, ki smo jih bili deležni od drugih ali pa smo jih naredili sami.
(Iz gledališkega lista: Azra Kristančič, O naravi jeze) |
|