Letos mineva petdeset let od ustanovitve Knjižnice MGL. Za dragoceno knjižno dediščino Dušana Moravca, ki je bil ustanovitelj in prvi urednik zbirke, je doslej skrbelo šest njegovih naslednikov: Dušan Tomše, Tone Partljič, Vili Ravnjak, Tanja Viher, Alja Predan in sedanja urednica Petra Pogorevc. Kot je v monografiji 50 let MGL zapisal Dušan Moravec, je vsak od dosedanjih urednikov dal zbirki svoj »poseben (in oseben) odtis«. Knjižnica MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke edicije v Evropi in svetu, je doživljala boljše in slabše čase, toda doslej ni minilo leto, ko ne bi izdali vsaj ene knjige. Danes jih šteje 147.

Seveda so se v zgodovino s posebej velikimi črkami zapisali tisti trije uredniki, ki so imeli priložnost urejati zbirko daljši čas: poleg Dušana Moravca še Dušan Tomše in Alja Predan.

Dušan Moravec je od leta 1958, ko je kot 1. zvezek Knjižnice MGL izšel Večer v čitavnici Miroslava Vilharja, do leta 1966, ko je zapustil mesto urednika, objavil 35 zvezkov. Notranjo strukturo zbirke je zasnoval v štirih tematskih sklopih: objavljal je izvirna dramska besedila, ki so bila uprizorjena na odru našega gledališča, teatrološko publicistiko, gledališke memoare in priročnike. V njegovem uredniškem obdobju je bil poudarek na objavah knjig slovenskih avtorjev, logično glede na to, da je bilo treba za tedanje založniške razmere povsem edinstveno knjižno zbirko že iz načelnih razlogov najprej utemeljiti na delih domačih piscev in šele na teh temeljih razširiti gledališka obzorja tudi v mednarodni prostor.

Prve prevode svetovne literature je Knjižnica MGL objavila v obdobju urednika Dušana Tomšeta, ki je trajalo od 1966 do 1986 in je torej zajelo celih dvajset let. Prevodi temeljnih del, kakršna so Prazen prostor Petra Brooka, Revno gledališče Jerzyja Grotowskega, Sistem Konstantina Sergejeviča Stanislavskega ali Tehnika drame Gustava Freytaga, so se zapisali v zgodovino kot prelomna značilnost Tomšetovega uredniškega obdobja, v katerem je zbirka tudi sicer doživela pomemben razcvet. Leta 1987 je prevzel uredništvo zbirke Tone Partljič, ki je ponovno namenil velik poudarek objavam izvirnih del; med drugim je takrat izšla tudi ambiciozna postumna zbirka zapisov dramaturga Marka Slodnjaka, ki sta jo uredila Janez Pipan in Ivo Svetina ter ji dala naslov Bolečina in moč. V krajšem meddobju na začetku devetdesetih sta Knjižnico MGL urejala Vili Ravnjak in Tanja Viher, ki sta med drugim objavila Teorije gledališča Marvina Carlsona; delo je prevedla Alja Predan, ki je bila v tretjem zvezku leta 1994 že navedena kot nova urednica. V poldrugem desetletju je Knjižnico MGL obogatila tako s prevodi temeljnih del »klasikov« gledališke teorije – od Artauda in Craiga preko Klotza, Pavisa in Melchingerja do Ubersfeldove – kot z izvirnimi študijami slovenskih teoretikov in praktikov, od katerih zlasti izstopata knjigi Rabe sočutja dramaturga Igorja Lampreta in Biti z igro režiserja Mileta Koruna. Produkcijsko najzahtevnejši podvig, ki ga je v svojem uredniškem obdobju izpeljala Alja Predan, pa je že razprodani Gledališki slovar Patricea Pavisa, ki je izšel leta 1997v prevodu Igorja Lampreta.