Žalostni sporočamo, da nas je v ponedeljek, 23. marca 2009, v zgodnjih jutranjih urah za vedno zapustil upokojeni igralec, dolgoletni član Mestnega gledališča ljubljanskega (1965 - 1983) Janez Škof.
Dramski igralec Janez Škof se je rodil 27. maja 1924 v Ljubljani. Za gledališče se je navdušil kot desetleten fantič ob lutkovnih uprizoritvah v Narodnem domu. Komaj dobrih deset let je imel, ko je prvič stopil na oder, kot suženj kralja Heroda v igrici, ki jo je za Prosvetni oder na Viču postavil nekdaj znameniti Edvard Gregorin. Zaradi očetove želje je sprva opravil tečaj za zavirača, premikača in kretničarja ter se zaposlil na jeseniški železnici. V petedestih se je na novo ustanovilo celjsko gledališče, kamor se je prijavil na avdicijo. Jeseni 1950 se je pridružil tečaju za poklicne igralce slovenskih mestnih gledališč, s 1. februarjem 1951 pa je bil po avdiciji poklicno angažiran v novoustavnovljenem celjskem gledališču, kjer je ostal do leta 1965. V celjskem gledališču je prvič nastopil 17. marca 1951 v otvoritveni premieri ansambla – Operaciji Mire Puc v režiji Tonete Zorka.
Leta 1965 je izkušenega nosilca repertoarja povabil v Mestno gledališče ljubljansko umetniški vodja Lojze Filipič. V MGL je kmalu postal mojster in poosebljanje odrskega razvedrila, kjer je do upokojitve leta 1983 ustvaril okoli 50 karakternih in humornih vlog. Izmed svojih vlog komedijskega žanra se je najrajši spominjal Kapetanovića v Petanovi in Fritzovi priredbi Labichovega Gospoda Evstahija iz Šiške (seznam vlog spodaj). Z veseljem se je spominjal tudi filmov, kot so Dobri stari pianino, Veselice, Minute za umor, Begunca, Treh četrtin sonca, Onkraj in tudi tujih filmov. Prav tako je bil nepozaben v številnih TV-nadaljevankah, Krajevna skupnost, Mali oglasi in drugi.
Nagradi:
1978 Red republike z bronastim vencem
2001 Častni znak svobode Republike Slovenije
