Nagovor direktorice MGL

 

 

 

Dragi, spoštovani obiskovalci Mestnega gledališča ljubljanskega!

 

Kaj naj vam napišem? Naj hvalim svojo malho kot vsak pošten berač?

 

Lani poleti sem prvič doživela Berlin in si med drugim ogledala znamenite zgradbe velikanke, vse te priče in pomnike strašnih zgodovinskih preobratov preteklega stoletja. Pa nekaj zmagoslavij moderne arhitekture. Visoko, globoko, široko … dragoceno, razkošno, potratno, mogočno, razvratno … visoko, globoko, široko. Med stavbami je mnogo grdih, srh zbujajočih. A še več lepih, dih jemajočih. Ujeta
v mešanih občutkih sem nenadoma pozabila na konkretnost in kipeče gmote so se pretopile v metaforo oziroma me spomnile na nekaj čisto drugega. Na korporacije – denar – dimenzije – moč – pomoč – oblast – na korporacije – denar – moč – pomoč – oblast … Brrr …

Vem, zveni moralistično. A nič hudega. Kaj želim povedati? To, da smo postali talci vsesplošnega terorja in ustrahovanja, ki ga nad nami vršijo »lastniki krize«. Ne razumite me, prosim, narobe; čudovito mesto ni nič krivo, bilo je le sprožilec asociacije.

 

V naslednjem trenutku sem se odločila, da barko repertoarja MGL obrnemo povsem v drugo smer: nazaj k posamezniku. Iz podivjanega konteksta neke splošne klime nazaj k človeku in njegovim osnovnim zgodbam. Pozabiti, pozabiti, spet najti bistvo. Vse prave zgodbe so intimne. In enkratne in unikatne – četudi se morda dogajajo pred kuliso politike in finančnih hajk.

 

Naša naslednja sezona govori o ljubezni. A ker brez zapleta ni dramskega dejanja, se ožji naslov glasi: ZVESTOBA in NEZVESTOBA. Med izbranimi besedili so mnoga resnično vrhunska, med režiserji nekaj največjih mojstrov tega poklica, dragoceni igralski ansambel na višku svojih zmogljivosti. Veselim se premier in iskreno vas vabim, da se nam pridružite!

 

Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniški vodja