Aleks Sierz Gledališče "u fris"

 

 

Ta knjiga je osebna in polemična zgodovina britanskega gledališča v devetdesetih letih, desetletju vznemirljivega novega pisanja, kakršnega ne pomnimo že vse od burnih časov, ki jih je leta 1956 zanetil John Osborne z dramo Ozri se v gnevu. V nasprotju z drugimi prikazi sodobnega britanskega gledališča - ki se večinoma osredotočajo na dela starejših dramatikov, denimo Edwarda Bonda, Howarda Barkerja in Caryl Churchill - se ukvarja z mladimi avtorji, z Anthonyjem Neilsonom, Sarah Kane in Markom Ravenhillom, pa tudi z vrsto drugih nadarjenih piscev. V središče svojega zanimanja ne postavlja režiserjev, scenografov, kostumografov ali igralcev, temveč dramatike. Ne le zato, ker zavzemajo osrednjo vlogo v procesu nastajanja uprizoritve, ampak tudi zaradi njihovega globljega pomena: dramatik definira britanskost britanskega gledališča. /…/

 

Gledališče "u fris" pa seveda ni izključno britanska izkušnja. Nova senzibilnost je prekrižarila Evropo in ves svet. Tudi slovenski gledalci gotovo pomnijo dosedanje uprizoritve dramskih besedil, o katerih bodo v tej knjigi našli marsikatero koristno informacijo. Prihodnost slovenske dramatike pa je, kot smo poudarili britanski gosti 33. Tedna slovenske drame v Kranju, v rokah novih slovenskih dramatikov. Natanko tam, kjer tudi mora biti. Samo upam lahko, da jim bo tale knjiga v skromno pomoč - tako kot tudi vsem tistim, ki jim je za prihodnost mar vsaj toliko kot za preteklost.