Polde Bibič Prispevki

 

 

Polde Bibič je v splošni slovenski kulturni zavesti usidran kot ustvarjalec brezštevilnih gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlog, 
v začetku osemdesetih – ko so nastali tudi pričujoči prispevki – pa ga srečamo še na vodilnih funkcijah gledaliških institucij (kot ravnatelja 
ljubljanske Drame, predsednika ZDUS-a in predsednika Saveza udruženja dramskih umetnika Jugoslavije ter pedagoga 
na ljubljanski AGRFT). Pričujoča knjižica je prava mala sinteza vseh njegovih polivalentnih gledaliških srečevanj, ki so se dogajala 
ob prelomnih trenutkih slovenskega gledališkega življenja (o čemer pričajo svečani govori ob teatroloških simpozijih, ob dnevu igralca, 
s Prešernove proslave). Prispevki z več vidikov razprejo pogled na umetnost igralstva, tega tako oboževanega in obenem tako 
zapostavljenega poklica, ter njegovo neusmiljeno podvrženost različnim družbenim in estetskim dejavnikom.

Če se v prvem tematskem sklopu Med umetnostjo in politiko Bibič ukvarja z vlogo gledališča širše kot reprezentanta narodove kulture, 
prinaša Umetnost, gledališče in ljubezen skoraj pedagoške observacije, analize in napotke stanovskim kolegom pri vsebinskih 
in tehničnih spopadanjih z žanrsko raznolikimi besedili iz različnih zgodovinskih obdobij ter predvsem mlajše usmerja pri utiranju 
igralske poti med različnimi šolami in metodami, različnimi mediji in estetsko raznolikimi režijskimi poetikami, medtem ko zunanjega 
opazovalca vpelje v najbolj intimen mehanizem oblikovanja vloge. Zadnji del, ki je naslovljen kar Ljudje, že napoveduje Bibičevo 
kasnejše zavzeto negovanje dokumentaristične literature, ki jo v doživetih lirskih portretih posveča odrskim kreacijam svojih stanovskih 
kolegov in kolegic ter tako dviguje narodovo zavest o pomembnosti »konzerviranja« te na zob časa najbolj občutljive in v tem najbolj 
življenju podobne vseh umetnosti.

Knjigo je mogoče kupiti tudi preko spleta na naslovu: www.buca.si