André Lepecki v knjigi Izčrpavajoči ples: uprizarjanje in politika giba preučuje delo ključnih sodobnih koreografov, ki od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja preobražajo evropsko in severnoameriško plesno prizorišče.

V knjigi analizira projekte koreografov Jérôma Bela (Francija), Juana Domingueza (Španija), Trishe Brown (ZDA), La Ribot (Španija), Xavierja Le Roya (Francija/Nemčija) in Vere Mantero (Portugalska) ter vizualnih in scenskih umetnikov Brucea Naumana (ZDA) in Williama Popa.L (ZDA).

Nova generacija koreografov s svojim živahnim, eksplicitnim dialogom z umetnostjo performansa, vizualnimi umetnostmi in kritično teorijo zadnjih tridesetih let pa tudi z izčrpavanjem koncepta gibanja kljubuje našemu razumevanju plesa. Njihovo delo zahteva, da ga pojmujemo kot uprizorjene podaljške radikalne politike umetnosti performansa, poststrukturalistične in kritične teorije, pokolonialnih teorij in kritičnih rasnih študijev.

Knjiga K norosti (in revoluciji) je nastala kot nadgradnja magistrskega dela hrvaške dramatičarke in teoretičarke Ivane Sajko z naslovom Vloga in tematizacija norosti v drami 20. stoletja. Avtorica v njej razširi področje svoje predhodne akademske raziskave ter vanjo poleg drame in gledališča pritegne še številna druga področja človekovega umetniškega in siceršnjega ustvarjanja.

»Vsebinsko se knjiga ukvarja s problematiko 'ustvarjanja' – predvsem umetniškega, pa tudi filozofskega in znanstvenega – in sočasno demonstrira delo delujočega stroja ustvarjanja na področju besedila ali 'pisave' med umetnostjo, filozofijo in znanostjo,« v spremni besedi zapiše srbska teoretičarka Ana Vujanović. »Ta večkratnost je hkrati tudi osnovna specifičnost knjige, tisto, kar jo potiska od umetniškega ustvarjanja k njegovi problemski in kritični refleksiji, in hkrati tisto, kar spodmika tla pod nogami teoretskemu metadiskurzu in mu podtika ekscesno, posamezno, dogajalno, ustvarjalno – norost in revolucijo.«

Kaj je gledališka igra? Kako naj govorimo o njej? Kako doživlja igralca režiser? Katere lastnosti mora imeti igralec?

S temi vprašanji se v trilogiji Režija in igra (Mise en scène et jeu de l'acteur), ki v obliki intervjujev predstavlja eminentne igralce in režiserje našega časa, ukvarja kanadska raziskovalka Josette Féral.

Med njenimi intervjuvanci je vrsta imen, ki so pomembno zaznamovala sodobno gledališče, opero, ples in druge scenske umetnosti: Reza Abdoh, Eugenio Barba, Dario Fo, Elizabeth Lecompte, Robert Lepage, Richard Schechner, Robert Wilson, JoAnne Akalaitis, Anne Bogart, Katie Mitchell, Marianne Weems, Emma Dante, idr.